O črnih ovcah in dvojezičnih tablah

Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je danes ob 89. obletnici plebiscita na avstrijskem Koroškem vztrajal, da bi moral biti pogoj za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva. Obenem je poudaril, da na avstrijskem Koroškem že desetletja obstaja mirno sožitje narodov, ki ga moti le "nekaj posameznikov".

Tako Dörfler kot predsednik koroškega deželnega zbora Josef Lobing sta ob tem napadla Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je napovedal internacionalizacijo vprašanja dvojezične topografije. Lobing je med drugim NSKS označil za "črno ovco", ki bi jo bilo treba odpisati.

Bolj spravljiv je bil v svojih izjavah celovški župan Christian Schneider, ki je dejal: "Na tem mestu je imel nekdanji deželni glavar Jörg Haider svoj zadnji govor. Pozval je k sožitju. Sprejmimo njegovo sporočilo."

25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva za dvojezično topografijo je sicer predvideval že avstrijski zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976, vendar pa je avstrijsko ustavno sodišče decembra 2001 ocenilo, da je ta delež previsok in razveljavilo dele zakona in ustrezno uredbo iz leta 1977. Razsodilo je, da za obvezno dvojezično topografijo v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) zadostuje okoli 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva skozi daljše obdobje.

Vprašanje postavitve dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, najodmevnejša težava slovenske manjšine v Avstriji, buri duhove od podpisa ADP leta 1955 in je ena od nalog, s katerimi se bo moral spopasti avstrijski premier Werner Faymann. Njegova predhodnika Wolfgang Schüssel in Alfred Gusenbauer sta bila pri reševanju tega vprašanja neuspešna.

Petek: Praznujejo brez slovenske manjšine

Miro Petek iz stranke SDS pa meni, da je 10. oktober 1920 v zgodovini Slovencev eden od najbolj žalostnih datumov, saj je na koroškem plebiscitu Slovenija izgubila velik del svojega ozemlja. "Na avstrijskem Koroškem 10. oktober vsako leto bučno praznujejo, seveda brez slovenske manjšine, ki še vedno nima zagotovljenih pravic, ki so bile obljubljene že v času plebiscita, nazadnje pa zelo natančno opredeljene v Avstrijski državni pogodbi leta 1955. Praznovanja vsakoletnih obletnic plebiscita so z vso značilno ikonografijo in retoriko velikokrat tudi zelo neprijazna do slovenske manjšine, zato si v SDS želimo, da bi 10. oktober postal prijazen dan za vse, ki živijo v Avstriji. Letošnji 10. oktober pa je, žal, lahko le še ena od priložnosti za ponovno opozorilo, da obveznosti Avstrije do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem še vedno niso izpolnjene," je povedal Petek.