Ljubljanska županja Danica Simšič je na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo sklepa o razpisu naknadnega referenduma o gradnji džamije v prestolnici in tudi za presojo ustavnosti referenduma po vsebini. Enako pobudo pa je danes na ustavno sodišče vložila tudi Islamska skupnost v Sloveniji, so sporočili iz tajništva omenjene skupnosti. Kot so povedali na mestni občini, sta Simšičeva in islamska skupnost zahtevi vložili neodvisno in brez medsebojnega dogovora, na islamski skupnosti pa so zatrdili ravno nasprotno. Namreč da je bila pobuda vložena usklajeno oziroma po vnaprejšnjem dogovoru.
Vložitev ponovne pobude na ustavno sodišče je Simšičeva napovedala že po ponedeljkovi izredni seji mestnega sveta, ko so svetniki potrdili spremembo sklepa o razpisu naknadnega referenduma o uveljavitvi prostorskega akta, ki na območju ob Cesti dveh cesarjev omogoča gradnjo džamije. Tako so za dan izvedbe referenduma določili 23. maj, roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa so začeli teči danes.
Po omenjeni seji je Simšičeva povedala, da sprejem odloka na mestnem svetu omogoča, da lahko po njegovi objavi v uradnem listu (objavljen je bil v četrtek) dva verificirana subjekta od ustavnega sodišča zahtevata ponovno presojo odloka o razpisu referenduma. Ob tem se je kot drugi predlagatelj večkrat pojavil mufti Osman Đogić, Simšičeva pa je v ponedeljek povedala, da se z njim še ni posvetovala, vendar se bo to mogoče do konca tedna še zgodilo. Tako sedaj ni jasno, ali je bila zahteva za ustavno presojo islamske skupnosti in ljubljanske občine vložena po medsebojnem dogovoru ali povsem neodvisno, saj se njuni "zgodbi" razlikujeta.
Ustavno sodišče je sicer prejšnji teden zavrnilo zahtevo ljubljanskega mestnega sveta, ki je sodišče prosil za oceno ustavnosti zahteve za razpis referenduma o uveljavitvi že omenjenega prostorskega akta in zahtevo za oceno ustavnosti zakona o lokalni samoupravi. Sodišče je namreč ugotovilo, da za odločanje o prvi zahtevi ni pristojno, zahtevo za oceno ustavnosti zakona o lokalni samoupravi pa je zavrglo, ker predlagatelj ni navedel, v čem naj bi bile ogrožene pravice lokalne skupnosti, ker v zakonu ni predvidena možnost, da občinski (oziroma mestni) svet od ustavnega sodišča zahteva presojo skladnosti referendumskega vprašanja z ustavo.
Simšičeva je glede omenjene odločitve dejala, da je ustavno sodišče zahtevo zavrnilo iz zgolj formalnih razlogov in da ni presojalo vsebine referendumskega vprašanja oz. možnih posledic takšnega referenduma. Zato je že takrat napovedala, da bodo s pravnimi strokovnjaki preučili še druge možnosti za dodatno zahtevo na ustavno sodišče, saj bi izvedba omenjenega referenduma po njenem prepričanju pomenila kršitev temeljnih človekovih pravic.