"Politično voljo za dogovor v tem roku so potrdili vsi voditelji," je dejal trenutni predsednik Unije, irski premier Bertie Ahern. Kot je nakazal Ahern, se bo delo začelo takoj, vendar najprej na podlagi posvetovanj, ki jih je irsko predsedstvo vodilo že od začetka leta, kot je tudi dobilo zadolžitev na decembrskem Evropskem svetu, ko je prvi poskus dogovora o ustavi doživel neuspeh. Ob tem je napovedal, da je resno razpravo moč pričakovati šele maja, nenazadnje tudi zaradi notranjepolitičnih razmer v nekaterih državah članicah.
Možnosti, da bi EU dogovor o ustavi dosegla že pred prihodnjimi volitvami v Evropski parlament od 10. do 13. junija, kot so si želeli Evropska komisija, parlament in vrsta držav, Ahern ne izključuje. "Čim več bomo poskušali storiti že do evropskih volitev," je zagotovil premier. "Morda nam ne bo uspelo, zato je naš skrajni rok junijski vrh," je dodal.
Pogajanja o ustavi ne bodo lahka
Kljub jasnemu mandatu pogajanja o novi ustavi ne bodo lahka, opozarja Ahern. "Na mizi imamo kakšnih 20 odprtih točk," je razložil. Dogovor o večini bo razmeroma gladek, ključne točke pa bodo tri in sicer o načinu odločanja v Svetu EU, o t. i. kvalificirani večini, o sestavi Evropske komisije ter o minimalnem številu evropskih poslancev na državo članico.
"Podlaga za kompromis o kvalificirani večini je dvojna večina, to smo se strinjali," je dejal Ahern. Na dvojno večino vse do konca nista pristajali Španija in Poljska, ki sta vztrajali na ohranitvi sistema glasovanja, kot ga določa pogodba iz Nice.
Zadovoljna s takšnim razpletom sta bila tako predsednik Evropske komisije Romano Prodi kot tudi predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox. "Vesel sem, da se je pokazala možnost za napredek. Upam na dogovor pred volitvami, a tudi po njih bo dobro," je dejal Prodi, Cox pa je tokratni vrh označil za "prodor", zato je bil tudi prepričan, da bo drugi poskus dogovarjanja o ustavi uspel.
EU ambiciozna v gospodarstvu
Evropska unija bo vztrajala pri cilju do leta 2010 postati najuspešnejše gospodarstvo v svetovnem merilu, so na vrhu v Bruslju potrdili voditelji povezave. V ta namen so se zavezali pospešiti z lizbonsko strategijo v letu 2000 zastavljene ukrepe in reforme, izvajanje katerih ima, kot so tudi sami priznali, le mešan uspeh. "Šokantno je, da doslej ni uresničenih kar 40 odstotkov lizbonskih ciljev," je dejal Cox. S kritiko je okrepil poziv Prodija, ki je članice pred vrhom posvaril na resnost zamud in terjal ukrepanje, sicer se bo cilj odmaknil precej v prihodnost.
Krivda za zaostanke ni na evropski ravni, temveč na članicah, ki skupaj sprejetih zavez na nacionalni ravni ne izvajajo skladno z načrti. Med največjimi zamudnicami so Nemčija, Francija in Belgija, medtem ko zaveze razmeroma dobro uresničujejo Danska, Švedska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija in Velika Britanija, je ugotovila komisija, ki so jo voditelji tudi zavezali, naj pripravi načrt za izboljšanje uresničevanja nalog iz strategije.
Ahern, je poudaril, da je glavni razlog za slabo uresničevanje lizbonske strategije v gospodarskih razmerah. Kot je dodal, je leta 2000, ko so v Lizboni pripravili strategijo, gospodarstvo v Evropi cvetelo, potem pa so se razmere spremenile.
Dve prednostni nalogi
Da bi dosegla zastavljeni cilj, se bo EU v okviru strategije letos usmerila na dve prednostni nalogi: višjo gospodarsko rast in zaposlovanje. Pogoji za prvo so zdrave makrogospodarske politike, konkurenčnost in inovacije, socialna kohezija in okoljska naravnanost. Ustrezno raven zaposlenosti pa namerava EU doseči z boljšim izvajanjem strategije zaposlovanja in zagotavljanjem prostega pretoka delavcev, izhaja iz sklepov vrha.
Rop: Omejevanje dostopa na trg dela je političen problem
Slovenski premier Anton Rop je na vrhu EU odprl vprašanje odpiranja trgov dela v povezavi za delavce iz novink po širitvi 1. maja letos in ob tem poudaril, da mora EU širitev razumeti kot priložnost za hitrejšo gospodarsko rast. "Brez enotnega trga na vseh področjih na 25 držav razširjena Unija ne bo mogla v celoti zaživeti," je poudaril Rop. S tem problemom se bo EU morala soočiti in se odločiti za ustrezno politiko, je v okviru razprave o uresničevanju lizbonske strategije povezave dejal premier Rop.
Omejevanje dostopa na trge dela za delavce iz novink je političen in realen problem, ki bo v celoti odpravljen šele z razvojem, prehodno obdobje pa ga bo nevtraliziralo, je menil Rop in spomnil, da je Slovenija v posebnem položaju. "Slovenija je v posebnem položaju, saj odliv delavcev v njenem primeru ni problem, ravno nasprotno. Zato je zaščitila svoj trg dela - na kratek rok so možne omejitve v interesu Slovenije," je dejal premier.
V zvezi z lizbonsko strategijo, po kateri naj bi EU do leta 2010 postala najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, pa je Rop menil, da doslej ni dala pričakovanih rezultatov in EU je od cilja še daleč.
