Uradno še vedno ni znano, ali je stranka ravnala nezakonito, od česar je seveda odvisen nadaljnji razvoj dogodkov. Javnomnenjska anketa agencije Ninamedia pa kaže, da 40 odstotkov vprašanih meni, da bi moral predsednik stranke Borut Pahor zaradi domnevno nezakonitega financiranja stranke odstopiti. Očitno je financiranje strank za javnost občutljiva tema, zato smo jo postavili v središče.
Afera povezana s financiranjem Združene liste socialnih demokratov je postavila pod vprašaj sodelovanje ostalih strank s tujino pri organizaciji volilnih kampanj. Agencija Luna je leta 1996 vodila volilno kampanjo za LDS, pri kateri je sodeloval svetovno znani strokovnjak Seguella.
Kreativni direktor Studia marketing Jernej Repovž, ki je sodeloval pri dveh volilnih kampanjah predsednika države pa meni, da je dovolj znanja doma. To, da neka tuja organizacija financira volilno kampanjo ene od naših strank, se mi zdi na nek način vmešavanje v zadeve druge države, ker s tem lahko vpliva na izid volitev. Repovž ocenjuje, da povprečna volilna kampanja stane okoli tri milijone mark, kar stranke sili v nezakonito delovanje. Po njegovem mnenju nobena od slovenskih strank ni financirala svoje volilne kampanje povsem zakonito.
Ena izmed najbolj razvpitih finančnih afer je bila najem kredita ljudske stranke v Avstriji. Nekdanji finančnik SLS pravi, da je Ljudska stranka jemala zakonske kredite, ki so bili v mejah. Pri tem pa je moralno vprašanje, ali lahko parlamentarna stranka jemlje kredite v drugi državi.
Nekdanja finančnica Boža Grešovnik v primeru ZLSD ne vidi spornega financiranja in meni, da ZLSD deluje po zakonu o strankah, Kalandrovo društvo pa deluje po zakonu o društvih. Moralno sporen je po njenem mnenju zakon o političnih strankah.
Eden izmed piscev zakona o financiranju strank in generalni sekretar LDS Bogdan Biščak meni, da je bilo tuje pomoči več v devetdesetih letih. Slovenija se priznava kot država, ki je izšla iz tranzicije, meni Biščak. Liberalna akademija pa po njegovih besedah že dve leti ni dobila nobene ponudbe iz tujine.
Organizator volilnih kampanj Miloš Čirič v primeru ZLSD ne vidi posebnega problema. Po njegovem je nesmiselno, da se prepreči prenos znanja. V končni fazi gre za države z dosti daljšo demokratično tradicijo, kjer je takšna oblika sodelovanja nekaj vsakdanjega, je še povedal Čirič. O aferi ZLSD so torej različna mnenja, zadnjo besedo pa bo imelo računsko sodišče.