Opozicijski SDS in NSi sta namreč predlagali, da se prvi člen zakona, ki določa vsebino zakona, črta, čemur pa kot povsem nesprejemljivo rešitev nasprotujeta koalicijski ZLSD in LDS.
Potem ko je predsednik državnega zbora Borut Pahor to točko dnevnega reda prekinil in prešel na razpravo o določitvi novih referendumskih rokov, je Maksimiljan Lavrinc (LDS) izrazil mnenje, da bi moral o taki spremembi odločiti državni zbor.
Pahor je Lavrinčevo zahtevo zavrnil in pojasnil, da mora državni zbor spremeniti odlok o razpisu referenduma. Po mnenju zakonodajno-pravne službe mora namreč državni zbor odlok o razpisu referenduma spremeniti do polnoči, ko se izteče sedemdnevni rok, nespoštovanje zakonskih rokov in torej zavlačevanje z razpisom referenduma, pa za državni zbor ne bi bilo primerno. Na podlagi te razlage se je predsednik državnega zbora odločil, da državni zbor najprej določi nove roke za razpis referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih.
Vroče že na začetku
Poslanci so v večini (49 proti 23) po dobri uri prekinitve kljub nasprotovanju opozicijske poslanske skupine in poslancev SLS proti drugi obravnavi zakona na izredni seji, sprejeli predlagani dnevni red.
Že na samem začetku današnje seje je SLS zmotila vsebina sistemskega zakona, saj naj bi ta, po njihovem mnenju, vsebovala tudi določila tehničnega zakona. France Cukjati, SDS, je bil ogorčen: "Mi takega sprenevedanja in vratolomnega spreminjanja poslovnika ad hoc v službi dnevnopolitičnih ciljev ne sprejemamo! Mislim, da velja tisto načelo, ki ste ga vsi preslišali: ustavite konje!"
Izbrisani pa niso razdelili samo pozicije in opozicije, ampak tudi koalicijo. Tako sta se na današnjem kolegiju zapletla v zanimiv duel Tone Anderlič in Janez Podobnik. Anderlič je izjavil, da kar se tiče dileme gospoda Podobnika, jo prej razume kot nek manever, da danes ne bi obravnavali to točko, Podobnik pa je repliciral: "Ne gre za manever, kolega Tone, zato lepo prosim, da ne deluješ več pokroviteljsko, ker preprosto nimaš argumentov za to!" Kasneje se je na razpravi Anderlič ponovno obregnil ob Podobnika z besedami: "Namreč gospod Podobnik, če bo tehnični zakon na referendumu zavrnjen, potem sploh ne bo nobenega problema, saj bo ureditev v sistemskem zakonu taka, da ne bo v nasprotju z referendumsko odločitvijo, ampak bo skladna," kar je sprožilo mnoge nasmeške poslancev v državnem zboru.
Prvak opozicije Janez Janša je vladne stranke, tudi s pomočjo pisem prizadetih, opozarjal na vrsto nerešenih zadev državljanov, od opeharjenih varčevalcev pa do brezposelnih, ki jim prednostna obravnava teme izbrisanih dodatno dviguje tlak. "Vsaka država najprej poskrbi za svoje ljudi šele potem ponudi pomoč tudi drugim. Tu pri nas je ravno obratno..."
Na pregretost politične situacije nedvomno kaže popoldanski obisk predsednika vlade Toneta Ropa pri predsedniku parlamenta Borutu Pahorju, glede pogovora Janša – Rop, pa je prvak SDS povedal: "Mislim, da ni potrebe za pogovor z Ropom, saj zapleta nismo povzročili mi, ampak vladajoča koalicija, prav tako pa nismo mi neusklajeni, pač pa vladajoča koalicija, tako da se usklajujejo med sabo."
Vendar pa se je še pred drugo obravnavo sistemskega zakona vnovič zapletlo, saj je Cveta Zalokar Oražem (LDS) predlagala, da lahko posamezni govornik razpravlja le enkrat, vendar pa njen predlog med glasovanjem ni dobil zadostne podpore. Tako poslanke in poslanci o sistemskem zakonu lahko razpravljajo brez časovnih omejitev. Ker je državni zbor že opravil prvo obravnavo predloga sistemskega zakona o izbrisanih, poslanske skupine danes ne bodo predstavile svojih stališč, opozicijske poslanske skupine pa so na zakonsko besedilo v drugi obravnavi vložile več dopolnil. Medtem ko je koalicija Slovenija predlagala črtanje tistih členov, na katera je matični odbor za notranjo politiko v okviru druge obravnave sprejel dopolnila, pa je SNS predlagala, da se v zakonsko besedilo vnese rešitev, po kateri izbrisanim ne bi pripadale nobene odškodnine.
O izbrisanih tudi na novinarski konferenci ustavnega sodišča
Tudi predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič se na novinarski konferenci, ki je bila sicer namenjena pregledu dela Ustavnega sodišča v letu 2003, ni mogla izogniti problemu izbrisanih. K temu so jo prisilili nekateri odzivi politikov, ki so, kot pravi sama, na meji dobrega okusa. Znova pa je poudarila, da je s pravnega stališča zadeva o izbrisanih čista.
Odločbe ustavnega sodišča so obvezne in jih je treba izvrševati. Samo s spremembo ustave bi lahko spremenili tudi odločbo. "Odločbo je treba prej ali slej izvršiti, če ne na splošnem nivoju, bo pač vsak posameznik lahko prišel na ustavno pritožbo, in če se bo izkazalo, da so bile kršene človekove pravice, bo z njo na koncu tudi uspel," je povedala Wedam Lukičeva. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se državni zbor odločil problem izbrisanih rešiti z ustavnim zakonom, pa je povedala, da načelomauUstavno sodišče skladnosti ustavnega zakona z ustavo ne more presojati, ker v bistvu ustavni zakon pomeni spremembo Ustave. "Je pa res, da bi tudi do take presoje prišlo, če bi se ugotovilo, da gre za zlorabo ustavnega zakona z namenom, da se z njim uredi nekaj kar ni ustavna materija," je razložila predsednica ustavnega sodišča.
Tako je na primer že leta 2000 ustavno sodišče presojalo o ustavnem zakonu, ki se je nanašal na volilni sistem. Teoretična možnost torej obstaja, a je v takih primerih, kot pravi predsednica, ustavno sodišče zelo zadržano.
Pahor: Je dogovor med strankami sploh možen?
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je vodje in predstavnike poslanskih skupin pred začetkom izrednega zasedanja o izbrisanih pozval, naj razmislijo o tem, ali je še možen dogovor med parlamentarnimi strankami o posebnem ustavnem zakonu.
Kljub temu da so dosedanji pogovori pokazali na nepremostljive razlike glede vsebinskih vprašanj med koalicijo in opozicijo, po Pahorjevi oceni politična volja za dogovor o ustavnem zakonu še obstaja.
Po njegovem mnenju bi poslanke in poslanci na današnjem izrednem zasedanju opravili drugo obravnavo sistemskega zakona, tretjo obravnavo ter s tem tudi dokončno odločanje o zakonu pa bi nato opravili na rednem zasedanju državnega zbora, ki je predvideno konec februarja. "Ta predlog predstavlja postopkovni in politični kompromis, ki bi omogočal, da državni zbor dela naprej kot kolektiv in zmore sprejemati odločitve, ne da bi kdo pri tem imel velike ugovore," je pojasnil Pahor. Predstavnike parlamentarnih strank pa je ob tem pozval, naj posredujejo stališča glede pobude državnega sveta oz. osnutka besedila ustavnega zakona, kot so ga sestavili državni svetniki.
Kot je znano, je ustavno sodišče zahtevo skupine poslancev za presojo ustavnosti omenjenega akta zavrglo, državnemu zboru pa naložilo določitev novega datuma glasovanja na referendumu. Kot je predlagano, naj bi državljanke in državljani na referendumu glasovali 28. marca. Državni zbor pa lahko za datum referenduma določi tudi kakšen drug dan, vendar le v dopustnih zakonskih okvirih.
Sprva je bil sicer kot datum referenduma določen 15. februar, vendar pa je ustavno sodišče zaradi zahteve skupine poslancev za presojo ustavnosti začasno zadržalo izvajanje akta o razpisu referenduma. Pri vnovičnem razpisu referenduma pa bo državni zbor moral paziti na zakonske roke, saj je dolžan ustrezni odlok sprejeti najkasneje v ponedeljek.
Po neuspehu strankarskih dogovarjanj o ustavnem zakonu, s katerim bi se izognili nepotrebnemu referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih in dokončno uredili omenjeno problematiko, bodo poslanke in poslanci zavezujočo odločbo ustavnega sodišča skušali uresničiti s sistemskim oz. vsebinskim zakonom o izbrisanih. Poslanke in poslanci tako obravnavajo besedilo, ki ga je matični odbor za notranjo politiko v petek dopolnil z nekaterimi novimi rešitvami. Med drugim so v predlog vgradili varovalke glede omejitve odškodnin izbrisanim, možnosti preverjanja izdanih dovoljenj za stalno prebivanje ter selektivnosti z vidika pridobitve statusa za nazaj. Zakon prinaša kriterije za izdajanja dovoljenj tistim izbrisanim, ki za ureditev dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji še niso zaprosili oz. ga dobili.
