Slovenija

O izbrisanih že na novembrski seji

Ljubljana, 12. 11. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Državni zbor bo o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih, kot kaže, vnovič odločal že na rednem novembrskem zasedanju.

Odbor za notranjo politiko je DZ predlagal, da pri ponovni obravnavi zakona o izbrisanih le-tega sprejme
Odbor za notranjo politiko je DZ predlagal, da pri ponovni obravnavi zakona o izbrisanih le-tega sprejme FOTO: POP TV

O odločitvi državnega sveta (DS), ki je minuli teden izglasoval odložilni veto, so danes razpravljali člani parlamentarnega odbora za notranjo politiko, ki so ob koncu obravnave sprejeli svoje stališče do omenjene problematike. V sklepu - zanj je glasovalo enajst članov odbora, proti jih je bilo pet - so DZ predlagali, da pri ponovnem odločanju omenjeni zakon sprejme in ne sledi pomislekom državnih svetnikov.

Člani in članice odbora iz vrst opozicijskih SDS in NSi ter koalicijske SLS so na današnji seji vnovič podali svoje že znane argumente, ki govorijo proti sprejetju t.i. tehničnega zakona o izbrisanih, s katerim želi vlada izvršiti odločbo ustavnega sodišča v tistem delu, ki se nanaša na izdajo odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja izbrisanim za nazaj. Sklicevali so se tudi na obrazložitev državnega sveta ob sprejetju odložilnega veta, da bo zakon imel velikanske finančne posledice oz. bo zelo težak zalogaj za državni proračun. Obstajajo namreč možnosti, da bodo upravičenci zahtevali priznanje delovne oz. pokojninske dobe za nazaj ter odškodnino iz naslova socialnih prispevkov ter prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Člani odbora iz vrst koalicijski LDS in ZLSD ter državni sekretar na notranjem ministrstvu Bojan Bugarič so pomisleke državnih svetnikov ter nekaterih poslancev zavrnili kot neutemeljene, ob tem pa vnovič opozorili na nujnost izvršitve obveznosti, ki jih je naložilo ustavno sodišče ter sprejetje zakona. Glede morebitnih finančnih posledic reševanja problematike izbrisanih je Bugarič poudaril, da je odškodninski temelj nastal že z dnem izdaje odločbe ustavnega sodišča. Po njegovem so vse številke, ki se v zvezi s tem pojavljajo v javnosti, podane na pamet, brez stvarne osnove in gre samo za zavajanje javnosti. Prav tako ne držijo trditve, da bodo lahko upravičenci do povrnitve statusa na podlagi zakona uveljavljali tudi priznanje delovne oz. pokojninske dobe.

Odločba ustavnega sodišča, konkretno 8. točka, ne dopušča nobenega dvoma, da jo je treba izvršiti. Način njene izvršitve pa je v omejenem obsegu opredeljen v zakonu, o katerem je državni zboru že odločal 29. oktobra, nato pa je državni svet sprejel veto in državnemu zboru naložil, da o njem ponovno odloča, z absolutno večino 46 poslank in poslancev.

Bavcon svari pred nestrpnostjo

"Janša ima seveda pravico misliti in pisati, kar mu pade na pamet, toda to je njegova zasebna stvar, ki ne more obvezovati nikogar, še zlasti pa ne vlade in državnega zbora, čeprav je članek naslovljen na njiju in na javnost," piše Bavcon, ki opozarja, da sta se ta dva najvišja državna organa dolžna ravnati po odločbi ustavnega sodišča ali pa morata spremeniti ustavo in črtati oziroma spremeniti tiste člene, ki določajo človekove pravice, in se tako izključiti iz Sveta Evrope in EU.

Kot meni Ljubo Bavcon, zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete, je ustavno skladna rešitev problema izbrisanih pomemben pogoj za vstop Slovenije v EU. Zaslužni profesor ljubljanske Pravne fakultete upa, da bodo poslanci državnega zbora, predvsem pa del poslancev SLS, razumeli, da bodo ob ponovnem glasovanju o zakonu odločali tudi o podobi Slovenije s stališča spoštovanja človekovih pravic, strpnosti in uveljavljanja temeljnih načel pravne države.

Bavcon v ljubljanskem časniku Dnevnik ugotavlja, da je ustavno sodišče s svojima odločbama v primeru izbrisani spoznalo za nezakonita in protiustavna natanko tista stališča, ki jih zastopa Janez Janša v Delu 8. novembra v članku z naslovom LDS in ZLSD kupujeta nove volivce na račun vseh davkoplačevalcev.

Ali svetniki ne poznajo ustavnih in mednarodnih zavez Republike Slovenije?

Bavcon je z začudenjem sprejel dejstvo, da je velika večina državnih svetnikov glasovala za odložilni veto na t.i. tehnični zakon in tako postavila pod vprašaj zakonsko izvedbo ustavne določbe in odločbe ustavnega sodišča. Ali je mogoče, da državni svetniki ne vedo za usmeritev EU, ki ima v 29. členu EU pogodbe iz Maastrichta in Amsterdama izrecno poudarjen cilj preprečevati in zatirati ksenofobijo, nestrpnost in rasizem, se med drugim sprašuje Bavcon.

Med drugim v tej zvezi Bavcon navaja tudi, da je bilo prav te dni objavljeno tudi poročilo evropskega komisarja za človekove pravice, v katerem zahteva, da mora Slovenija brez odlašanja urediti problematiko izbrisanih v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.