'O ječah ni dokumentov'

Zgodovinarka Ljuba Dornik Šubelj iz Arhiva Republike Slovenije pravi, da v osebnih dosjejih nekdanjih političnih zapornikov doslej ni zasledila podatka, da bi bili nekateri med njimi v obdobju nekdanjega komunističnega režima zaprti v stavbi na Beethovnovi 3 v Ljubljani. Kljub temu ne dvomi, da so tam zapori res bili.

Dornik Šubeljeva je povedala, da so v osebnih dosjejih zapornikov omenjeni ljubljanski Centralni zapori, pa tudi že podrte prisilne delavnice na Linhartovi, zapor na Poljanskem nasipu, kjer se sedaj nahaja center za duševno zdravje, ali sodišča.

Dodala je, da je ministrstvo za notranje zadeve državnemu arhivu doslej izročilo že veliko dokumentacije. Vendar med temi dokumenti ni seznama objektov in naprav. Zato zgodovinarka domneva, da se podatki o tem še nahajajo v dokumentaciji ministrstva. Povedala je tudi, da je pred leti kot strokovna sodelavka delala v prostorih notranjega ministrstva na Beethovnovi 3, a ni vedela za obstoj zaporniških celic v kletnih prostorih.

Podatek iz vladnega odloka, da je v prostorih nekdanjih celic deloval Arhiv RS, je napačen, je še poudarila zgodovinarka. V stavbi na Beethovnovi 3 je po njenih besedah včasih res bil arhiv, vendar ne državni arhiv, temveč arhiv ministrstva za notranje zadeve. Obenem je pojasnila, da se je arhiv ministrstva nahajal v pritličju stavbe, ne pa v prostorih, kjer so odkrili celice.

Zaslišanja na Beethovnovi vse do leta 1966

Domneva, da je zaporniške celice za zasliševanje najprej uporabljala leta 1944 ustanovljena komunistična tajna policija Oddelek za zaščito naroda (OZNA), temelji na podlagi ustnih virov, so zapisali v četrtkovem sporočilu vladnega urada za komuniciranje. OZNA se je leta 1946 razdelila na civilni oddelek oziroma Upravo državne varnosti (UDBA) in na vojaški oddelek, ki je dobil ime Kontraobveščevalna služba (KOS).

"Glede na ustne vire naj bi se tu zaslišanja in pridržanja dogajala vse do leta 1966, ko je ponovno prišlo do prestrukturiranja ter preimenovanja varnostne službe v Službo državne varnosti (SDV)," je še pojasnil vladni urad. Dokument iz leta 1945 sicer priča, da je takrat devet sob v stavbi na Beethovnovi 3 uporabljal resor Notranje uprave.

Celice je 3. aprila letos odkrila vladna delovna skupina za oceno dela Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova). Javnost je bila z odkritjem seznanjena 19. aprila na novinarski konferenci predsednika vladne delovne skupine Lovra Šturma, sicer ministra za pravosodje. Že takrat je minister za pravosodje poudaril, da so to edine ohranjene zaporniške celice, ki jih je uporabljala SDV. Prav zato je skupina istega dne sprejela sklep, da je potrebno celice ohraniti pred nadaljnjim propadanjem in zaščititi kot zgodovinski spomenik nacionalnega pomena.

Slovenska vlada je tako minuli teden sprejela odlok o razglasitvi zaporniških celic v prostorih stavbe na Beethovnovi 3 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena.