O konkretnih zadevah Veniger ne ve ničesar

Stanislav Veniger se je za prijavo na javni poziv za generalnega direktorja policije odločil sam, če ga ne bi izbrali, pa bi se upokojil, je dejal. Vendar ni pričakoval, da so finančne težave tega organa tako velike, zato se je, kot je sam povedal, takoj začel ukvarjati s težkimi zadevami. ''Take situacije, odkar obstaja samostojna Slovenija, ni bilo. To zagotovo tako zame kot druge policijske vodje predstavlja neki nov izziv in delovanje v bolj kot ne kriznih razmerah,'' je dejal.

Veniger se je v slovensko policijo vrnil po štiriletnem delovanju na mednarodnem področju v Centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (Dcaf). Mednarodne izkušnje, ki si jih je v tem času pridobil, bodo zelo pomembne tudi za vodenje slovenske policije, je povedal novi generalni direktor policije.

Sodelovanje z ministrom

Veniger meni, da sta komunikacija ter odnos med njim in ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom skladna z zakonom. Dodal je, da pa se mu zdi prav, da minister ve tisto, ''kar novinarji izveste, saj je konec koncev odgovoren za delovanje celotnega ministrstva in policije''. O konkretnih zadevah pa je Veniger dejal, da ministra te ne zanimajo in ne verjame, da ima informacije o konkretnih zadeva, prav tako o teh niti sam ni seznanjen in ne želi, da bi ga kdor koli obveščal.

Podpisi poslancev in izginuli podpisi

Že kmalu po prevzemu funkcije se je Veniger srečal s prvimi odmevnejšimi preiskavami, in sicer s preiskavo o pristnosti podpisov poslancev Pozitivne Slovenije in preiskavo o izginotju podpisov. Prvi mož policije je poudaril, da se je policija v prvem primeru odzvala na anonimni prijavi fizičnih oseb.

''Zadevo je obravnavala Policijska uprava Ljubljana, ki je, mislim da, zadevo obravnavala zelo hitro in korektno. Je pa pri teh stvareh tako, da vedno nekomu ne bo prav,'' je dejal. Glede izginotja podpisov pa je Veniger povedal, da zadeva teče, ni pa vedel povedati, v kateri fazi je. Po njegovih besedah tudi ne ve, kako daleč je preiskava projekta Stožice.

Veniger je sicer medtem odredil strokovni nadzor nad delom sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana. Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, bo nadzor preveril ukrepanje in izvajanje vseh nalog pri preverjanju sumov kaznivega dejanja v povezavi z domnevno spornimi podpisi poslancev državnega zbora.

Proračun policije in plače policistov

Proračun predvideva, da naj bi policija za leto 2013 prejela slabih šest milijonov evrov več kot letos, v letu 2014 pa slabih sedem milijonov več. Veniger je to potrdil, razlog za povečanje sredstev pa se skriva v več denarju za investicije in materialne stroške. ''Je pa tudi res, da je policija v zadnjih štirih letih izgubila skoraj 40 milijonov evrov,'' je dodal.

''Glede proračuna za leto 2013 je problem, ker je za dobrih sedem milijonov manj denarja za plače. To pomeni, da bo treba poiskati notranje rezerve. Menimo, da bomo bolj učinkoviti pri obvladovanju stroškov dela, prav tako smo 226 sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, poprosili, da se upokojijo,'' je pojasnil. Anekse za upokojitve je podpisalo okoli 50 sodelavcev.

Tistim, ki pa še niso podpisali, pa se obetajo novi pogovori, v končni fazi pa jim bo morda ''treba izdati tudi sklepe o prenehanju delovnega razmerja, ampak to je odvisno predvsem od tega, koliko denarja bo na voljo,'' je pojasnil direktor policije. Trenutna plača policista pa je po besedah Venigerja odvisna, za katerega policista gre. ''Če ima denimo pet let delovne dobe in dela ponoči ter ob nedeljah, dobi med 900 in 1000 evri, sicer pa okoli 700,'' je dejal.