Slovenija

O korupciji zadnjič v petek

Ljubljana, 16. 12. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Poslanke in poslanci so med drugim končali obravnavo predloga zakona o preprečevanju korupcije.

Pomembna novost predloga zakona je možnost sankcioniranja, če funkcionar predloži lažne podatke ali jih sploh ne predloži. Skrajni ukrep je prenehanje funkcije. Prav tako lahko izgubi položaj, če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Institucije bodo vodile tudi natančen seznam daril, ki jih dobijo njihovi funkcionarji in o tem poročale komisiji.

Poslanke in poslanci državnega zbora so z glasovanjem o vloženih dopolnilih k obravnavanim zakonskim predlogom sklenili drugi dan rednega decembrskega zasedanja. Državni zbor je končal druge obravnave petih zakonov, in sicer drugo obravnavo zakona o delovnih in socialnih sodiščih, o preprečevanju korupcije, o prenosu nalog nekaterih vladnih služb na ministrstva, o spodbujanju razvoja turizma ter o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. Poleg tega so sklenili drugi obravnavi novel zakonov o pravdnem postopku in o javnih naročilih. O sedmih obravnavanih zakonskih predlogih bodo poslanke in poslanci dokončno odločali že v petek, zadnji dan decembrskega zasedanja.

Ostra razprava o korupciji

V precej ostri razpravi je opozicija očitala koaliciji, da je predlagala zakon deset let prepozno in da je tako ohlapen, da ne bo pripomogel k zmanjšanju korupcije.

Poslanke in poslanci so v nadaljevanju v okviru druge obravnave predstavili stališča k posameznim vloženim dopolnilom k vladnemu zakonu o preprečevanju korupcije, ki določa ukrepe za preprečevanje in zatiranje korupcije na zakonodajni, institucionalni in praktični ravni, hkrati pa je tudi podlaga za pripravo resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji.

Največ polemične razprave je bilo o dopolnilu opozicijske SDS, s katerim naj bi nadzorne ukrepe, ki jih prinaša zakon, razširili tudi na člane nadzornih organov v javnih zavodih, skladih, agencijah ali podjetjih v večinski državni lasti. Opozicijski poslanci so prepričani, da zakon ne bo imel pravih učinkov pri spopadanju s korupcijo. Poslanke in poslanci so zavrnili to dopolnilo poslanske skupine SDS k 2.a. členu zakona o preprečevanju korupcije.

Poslanci bodo o sedmih obravnavanih zakonskih predlogih odločali že v petek
Poslanci bodo o sedmih obravnavanih zakonskih predlogih odločali že v petek FOTO: POP TV

Z dopolnilom bi po mnenju te opozicijske poslanske skupine v uvodnih določbah zakona morali izrecno zapisati, da določbe glede sporočanja podatkov o premoženjskem stanju ter drugih predvidenih nadzornih ukrepov za nosilce oblasti, veljajo poleg poslovodnih tudi za člane nadzornih organov agencij, skladov in gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države ali lokalnih skupnosti. S tem se bo sicer krog zavezancev razširil, "a če želimo biti uspešni v boju proti korupciji, moramo biti strogi do vseh," je uvodoma poudaril Rudolf Petan (SDS). Podporo dopolnilu je izrazil tudi Janez Drobnič (NSi), saj po njegovem razširja domet zakona, ki je že tako skromen. Pritrdili mu bodo tudi v poslanski skupini SNS, v imenu katere je Sašo Peče ocenil, da gre za zakon, ki posebej ob neuveljavitvi dopolnila, ne bo imel učinkov v praksi. Dopolnilu nasprotujejo v LDS in v ZLSD, pomisleke pa imajo tudi v SLS.

Parlamentarna večina pa je podprla dopolnilo štirih koalicijskih strank k 29. členu zakona o preprečevanju korupcije, s katerim naj bi zagotovili po prepričanju koalicijskih poslancev ustrezen nadzor v smislu preprečevanja korupcije tudi za člane nadzornih organov. V skladu s sprejeto rešitvijo namreč naročniku ne bo dovoljeno prek javnega naročila poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je posameznik, ki je član organa upravljanja ali nadzornega organa tega naročnika.

O družinskih sporih naj bi po novem odločala sodišča

Predvsem ko gre za zakonske spore ter spore med starši in otroci, bo odločanje s centrov za socialno delo prešlo na sodišča. Zakonske spremembe bodo predvidoma začele veljati 1. maja 2004.

Poslanci so opravili drugo obravnavo novele zakona o pravdnem postopku, ki se nanaša na odločanje sodišč v družinskih zadevah.

Večina poslanskih skupin spremembam zakona o pravdnem postopku ne nasprotujejo in jih bo podprla. Vendar pa so poslanci tudi tokrat izrazili nekatere pomisleke in kritike na račun neučinkovitosti sodnega sistema.

Tako je Rudolf Petan (SDS) dejal, da v našem sodnem sistemu "nekaj hudi škriplje" ter se vprašal, zakaj mora zakonodajalec kar naprej spreminjati zakonodajo, ki so jo sprejeli pred kratkim. "Do nedavnega je bilo o težavah ali slabih rešitvah v sodnem sistemu tako rekoč prepovedano govoriti," je še dejal Petan, ki je izrazil zadovoljstvo, da se na tem področju nekaj spreminja na bolje.

Tudi Majda Potrata (ZLSD) je napovedala podporo zakonskim rešitvam. Še zlasti se ji zdi pomembno, da bo na postopkovni ravni uveljavljena nova ureditev vpeljana s spremembami zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po katerih v vseh primerih, ko starši ne živijo skupaj in se ne morejo sporazumeti o varstvu in vzgoji otroka, odloča o tem vprašanju sodišče. "Tako bo mogoče na okrožnih sodiščih oblikovati družinske oddelke, ki bodo odločali o vsem, kar je v sodni pristojnosti na tem področju, tudi o stikih in preživljanju otrok, o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov, kadar to zahteva otrokova korist,"je poudarila Potrata.

Irma Pavlinič Krebs (LDS) pa je poudarila, da bo oblikovanje družinskih oddelkov pri okrožnih sodiščih, kot specializiranih oddelkov za odločanje na področju družinskih zadev, omogočilo boljše uresničevanje načela koristi otroka.

Turistično takso bodo plačali tudi lastniki vikendov in jaht

Poslanke in poslanci so se opredelili tudi do zakona o spodbujanju razvoja turizma, s katerim želi vlada na sistemski ravni urediti načrtovanje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turistične dejavnosti. Zakon prinaša veliko novosti; tako bodo turistično takso po novem (v primeru, da bo zakon sprejet) plačevali tudi vsi lastniki počitniških hišic, vikendov in stanovanj na turističnih območjih oz. turistično razvitih krajih ter lastniki plovil na privezu v marini ali turističnem pristanišču, in sicer za prenočevanje zase in za vse druge osebe. V predlogu zakona sicer ni določena obveza pobiranja takšne takse, ampak je dana možnost občinam, kot so Koper, Bled, Bohinj, Izola, da to uvedejo pod določenimi pogoji.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.