O meji bo odločal Haag

Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader sta na srečanju ob robu Strateškega foruma Bled dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško reševalo Meddržavno sodišče v Haagu.

V ta namen bosta državi oblikovali meddržavni komisiji strokovnjakov za mejo in pravnih strokovnjakov, slednji pa naj bi po pričakovanjih Janše do konca leta pripravili predlog sporazuma za haaško sodišče, ki ga bosta morala potrditi še oba parlamenta.

O varčevalcih in nuklearki še naprej dvostransko

Vprašanje dolga zagrebške podružnice Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in Nuklearne elektrarne Krško bosta državi še naprej skušali reševati dvostransko, v ta namen pa se bodo v prihodnjih dneh in tednih srečali pristojni ministri, je v izjavi po pogovorih povedal Janša. Izpostavil je tudi, da ne gre za reševanje vprašanj v paketu. "Reševanje enega problema ni vezano na kakršnokoli koncesijo s katerekoli strani pri drugem odprtem vprašanju," je dejal, čemur je pritrdil tudi Sanader.

Pred formalnim dogovorom bosta imela oba premiera v ponedeljek sestanek s predsedniki parlamentarnih strank, ki jih bosta seznanila s podrobnostmi pogovora, "šele nato pa bosta obe vladi potegnili ustrezne formalne poteze", je povedal Janša. Kot je poudaril, obe strani pri tokratnem reševanju odprtih vprašanj "izhajata iz stališča, da mora glede modalitet reševanja obstajati visoko soglasje političnih subjektov v obeh državah". "V preteklosti nekajkrat ni bilo tako, zato so bili tudi parafirani nekateri sporazumi, ki kasneje niso bili ratificirani," je dejal in dodal, da so tokrat tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v pripravah na sestanek sodelovala vse parlamentarne stranke.

Potem ko sta meddržavna diplomatska komisija in komisija za mejo v 90. letih prejšnjega stoletja že naredili veliko dela, narejen pa je tudi seznam spornih točk, bosta državi za reševanje vprašanje meje "delo mešane komisije za mejo obnovili, tako da bo naredila natančen spisek spornih točk na meji, ki bo nato posredovan v reševanje sodišču", je dejal Janša po uro in pol dolgem pogovoru s hrvaškim kolegom v Vili Zlatorog. "Za mejo na morju se ve, da ni rešena," pa je v izjavi dodal Sanader in Janši pritrdil, da bo komisija ugotovila samo "točke na kopnem, ki še niso usklajene".

Na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija pri razsojanju na haaškem sodišču vztrajala pri zahtevi, da sodišče upošteva tudi načelo pravičnosti, je Janša izpostavil, da bo "modalitete razsojanja, tiste, ki jih morata državi predložiti haaškemu sodišču, določila skupna komisija pravnih strokovnjakov", in izpostavil, da gre še za druga pravna vprašanja. Sanader je poudaril, da sta se dogovorila "o načelih in o skupnih odločitvah", o vprašanju načela pravičnosti in drugih podrobnostih pa nista govorila. Dodal je še, da bo "vodje hrvaških parlamentarnih strank pozval k dogovoru glede tega".

Na novinarsko vprašanje, ali bo hrvaška zaščitna ekološko-ribolovna cona tudi za članice Evropske unije začela veljati 1. januarja 2008, kot je bilo slišati iz Zagreba po petkovem srečanju Sanaderja s parlamentarnimi strankami, je Sanader dejal le, da Hrvaška v skladu z evropsko prakso "z Italijo in Slovenijo nadaljuje pogovore o tem, jih informira o hrvaških namerah, pravilih, ki bodo veljala v ERC". Pogovori se še nadaljujejo in pričakujem dober rezultat, je dodal Sanader, ki bo tako kot premier Janša danes popoldne nastopil tudi na strateškem forumu.

Opozicija opozarja na načelo pravičnosti

Opozicija je dogovor premierjev ocenila previdno, pri tem pa opozorila na problematiko uveljavitve hrvaške ERC tudi za članice EU s 1. januarjem 2008 in nujnost upoštevanja načela pravičnosti pri odločanju o meji na sodišču v Haagu.

Vodja SD Borut Pahor je dejal, da zanj dogovor premierjev o iskanju rešitve za mejo na sodišču v Haagu ni sporen, vprašanje pa je, "ali je hrvaška stran sprejela tri načela, ki jih je slovenska politika oblikovala kot svoje soglasje". Član LDS Jelko Kacin meni, da dogovor o reševanju meje v Haagu "ni odgovor", saj "če bi se želeli pogovarjati o arbitraži, bi morala hrvaška stran najprej odstopiti od namere, da razglasi ERC.

Vodja SNS in predsedniški kandidat Zmago Jelinčič je dejal, da je "Slovenija, kot kaže, pokleknila". Predsedniški kandidat Lojze Peterle meni, da sta premiera "dosegla dober vmesen rezultat" in da se da na tej podlagi graditi naprej. Predsedniški kandidat Mitja Gaspari pa je izpostavil, da se bo, če Hrvaška ERC ne bo začela izvajati, "verjetno mogoče pogovarjati o reševanju meje v Haagu, brez tega pa izvajanje prejudicira vprašanje meje".

Janša: Evropa potrebuje novo vizijo

Janša je v uvodnem govoru na otvoritveni slovesnosti letošnjega Strateškega foruma Bled poudaril, da Evropa potrebuje novo vizijo, novo zgodbo, ki bo več generacij uspešno nagovarjala več kot 30 držav. Dejal je tudi, da se mora Evropska unija učinkovito prilagajati spreminjajoči se svetovni realnosti. Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je na udeležence foruma naslovil poziv k odgovornemu vizionarstvu v političnem delovanju.

Janša je poudaril, da ima EU danes, ko je relativno blizu sprejetju novih institucionalnih temeljev, zopet veter v jadrih. To je za Slovenijo po njegovih besedah zelo pomembno, saj vedrejše vzdušje izboljšuje obete za slovensko predsedovanje uniji, obenem pa povezavi dovoljuje, da se uspešneje spopada z izzivi tako nadaljnje širitve kot še tesnejšega sodelovanja.

Dejal je tudi, da je EU trenutno blizu uresničitvi zgodovinskih ciljev svobodne in v miru združene Evrope, vendar pa še ni povsem na cilju. Izpostavil je pomen nadaljnje širitve na Zahodni Balkan, ki bo ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva, poudaril pa je tudi pomen uspešnega približevanja širšega sosedstva unije - vzhodnoevropske in kavkaške regije.

Rupel je prav tako izpostavil vlogo EU v današnjem svetu, ki ga zaznamuje velika medsebojna povezanost. Unija mora po njegovih besedah pripomoči k vzpostavitvi trajnostnega in vzdržnega svetovnega reda ter k iskanju rešitev na področjih boja proti podnebnim spremembam, revščini ter pri prizadevanjih za mir, stabilnost in gospodarski razvoj.

Tako kot Janša je tudi Rupel izpostavil pomen nadaljnje širitve EU na Zahodni Balkan, za kar si bo Slovenija trdo prizadevala, in širše. Napočil je čas, da udejanjimo zaveze solunske deklaracije, je dejal. Vse udeležence in nosilce političnih odločitev pa je Rupel še pozval k odgovornemu vizionarstvu v političnem delovanju.