O Natu za 21. stoletje

Na Brdu pri Kranju je potekal pomemben seminar o novem strateškem konceptu Nata. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je ob tem poudaril, da Nato potrebuje nov koncept, k čemur bo prispeval tudi ta seminar, ki sta ga predsedujoča skupini strokovnjakov, Madeleine Albright, in obrambna ministrica Ljubica Jelušič ocenili kot uspešnega.

Rasmussen je v nagovoru pred začetkom seminarja, ki je bil sicer drugi na to temo, dejal, da je skupina strokovnjakov, ki se je prvič srečala pred mesecem dni, začela zelo pomemben proces. Nato nov strateški koncept potrebuje, da opredeli osnovne vloge in naloge v 21. stoletju, je menil.

Ob tem je izrazil prepričanje, da je za to potreben celostni pristop vseh velikih mednarodnih akterjev. Sam pri tem celostnem pristopu vidi štiri temeljne principe. Tako so po njegovem mnenju pomembne strateška povezanost mednarodnih organizacij ter načrtovanje in vključevanje vseh akterjev; prav tako je treba opredeliti odnos med varnostjo in razvojem ter partnerstvo, v okviru katerega se je po njegovih besedah med drugim treba vprašati, ali je politično-vojaški okvir še kos nalogi oziroma kako še bolj vključiti partnerje.

'Postaviti temelje, kako delovati v prihodnje'

Albrightova je menila, da se je tako, kot se je širil Nato, širil tudi seznam obveznosti zveze. "Proces razvoja novega strateškega koncepta Nata je obsežen, saj načrtujemo široko razpravo, ki bo pomagala opredeliti ključne točke odprtih vprašanj, s katerimi se zveza sooča," je dejala in dodala, da je potrebno postaviti temelje, kako delovati v prihodnje.

Namen seminarja po njenih besedah ni obvladovati vseh mednarodnih operacij, ampak stopiti korak nazaj in premisliti, kako uporabiti pridobljeno znanje v prihodnje. Terorizem, etnični boji, energetski razkroj, klimatske spremembe in humanitarne katastrofe so vedno prisotne nevarnosti, ki jih vodijo tudi čezmejni upori in napadi. In vse te "nevarnosti zahtevajo našo pozornost in obravnavo, tako posamično, kot tudi v kombinaciji", je menila Albrightova, ter dodala, da lahko "Nato pripravimo, da bo znal odgovarjati na nepredvidljive grožnje".

Pomen civilne komponente v Natu

Ob sklepu seminarja se je Albrightova skupaj z Jelušičevo strinjala, da Nato v prihodnosti potrebuje "civilno komponento, da bo vojaška obramba učinkovitejša". Kot je pripomnila Albrightova, bodo v okviru priprave novega strateškega koncepta zavezništva zato veliko govorili prav z javnostjo.

Kot je ob sklepu seminarja še pojasnila Albrightova, je bil ta del procesa, njena skupina pa bo zaključke in analize generalnemu sekretarju Nata predstavila 1. maja prihodnje leto. Jelušičeva pa je menila, da je za Slovenijo priložnost sodelovati pri nastajanju novega strateškega koncepta zavezništva izjemnega pomena.

Žbogar: Opredeliti nov koncept delovanja

Zunanji minister Samuel Žbogar je že ob začetku seminarja poudaril, da je cilj procesa opredeljevanja novega strateškega koncepta tudi, da bo vodil do večje povezanosti znotraj zveze. "Verjamem, da smo vključeni v dvosmerni proces, saj je za zvezo koristno, da v času globalizacije, ko se srečuje z novimi grožnjami, opredeli nov koncept delovanja, obenem pa daje možnost, da prenese sporočilo o Natovih aktivnostih širši javnosti," je pripomnil Žbogar.

Dvostranska srečanja z Rasmussenom

Seminar, ki ga je Slovenija gostila v sodelovanju s prestižnim britanskim inštitutom Rusi, je na Brdu pri Kranju potekal za zaprtimi vrati, slovenski vrh pa ga je izkoristil tudi za dvostranska srečanja z Rasmussenom. Z generalnim sekretarjem sta se sešla predsednik republike Danilo Türk in premier Borut Pahor, s katerim sta imela v Ljubljani tudi novinarsko konferenco.

Na njej je Rasmussen poudaril, da končna odločitev o povečanju števila vojakov Nata v Afganistanu še ni bila sprejeta, vsekakor pa bodo v prihodnje potrebne okrepitve na področju urjenja afganistanskih varnostnih sil.

Rasmussen je še dejal, da je ključna naloga zavezništva zdaj pripraviti afganistanske sile na prevzem odgovornosti za zagotavljanje reda in varnosti v državi, da ta ne bo več "zatočišče za teroriste, ki ogrožajo ne le ZDA ampak tudi evropske države". "V Afganistanu smo predvsem zato, da zaščitimo sebe, vendar je pomembno, da v napore vključimo tudi Afganistance," je dejal Rasmussen, ki poudarja, da bo misija v Afganistanu končana, ko bodo Afganistanci sami skrbeli zase oziroma za svojo varnost. Po mnenju generalnega sekretarja Nata je "realno", da bi lahko posamezni deli Afganistana, "kjer bodo pogoji to omogočali" že prihodnje leto prišli pod nadzor afganistanskih sil.

Vendar rešitev problemov v Afganistanu ni samo vojaška, je opozoril. Afganistanska vlada mora okrepiti boj proti korupciji ter doseči, da ji bodo ljudje zaupali. "Potrebujemo močno in kredibilno vlado v Kabulu, to je pot naprej," je poudaril.

Zahvala za slovenski prispevek na Kosovu in Afganistanu

Rasmussen se je Pahorju zahvalil za slovenski prispevek na Kosovu in v Afganistanu. V tej državi je sicer trenutno 84 pripadnikov Slovenske vojske. Dotaknil se je še razmer na Zahodnem Balkanu in se zavzel za to, da bi vse države v regiji čim prej postale članice evroatlantskih struktur. "Seveda pa mora vstop temeljiti na njihovih zaslugah, na izpolnjevanju kriterijev," je dodal.

V zvezi s skorajšnjim obiskom v Moskvi je Rasmussen povedal, da bo z ruskimi sogovorniki govoril o sodelovanju pri soočanju z izzivi 21. stoletja. Glede predloga ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva o novi varnostni strukturi pa je dejal, da se zavzema za partnerstvo z Rusijo, kljub temu pa bo "Nato ostal temeljni okvir za zagotavljanje evroatlantske varnosti".