Slovenija

O neodvisnosti novinarjev in EU

Ljubljana, 11. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Drugi dan svetovnega kongresa Mednarodnega tiskovnega inštituta v Ljubljani je bil namenjen Evropski uniji. Gostje iz bruseljske komisije in držav kandidatk so optimistično spregovorili o razmerah v starih in bodočih članicah pred največjo širitvijo Unije doslej.

Kongres Mednarodnega inštituta za tisk (International Press Institute - IPI), nadaljujejo s temo o širitvi EU in ceni, ki jo ta proces zahteva. Največja uganka je po mnenju udeležencev, kdaj in kakšno bo končna ponudba članic do za obe strani najbolj občutljivih finančnih poglavij.

Po zagotovilih IPI pomeni proces širitve EU edinstven izziv, saj je kandidatk za vstop kar 13. Takšna unija bi obsegala 34 odstotkov več ozemlja, prebivalstvo pa bi se povečalo za 150 milijonov. Voditelji držav članic EU ocenjujejo širitev kot zgodovinsko priložnost za nadaljnje mirno povezovanje evropske celine, a hkrati se v članicah pojavljajo vprašanja o možnih vplivih širitve npr. na trg dela, prost pretok ljudi in subvencije v kmetijstvu. Po mnenju Grahama Averyja z direktorata za širitev pri Evropski komisiji bo širitev iz 15 na 25 članic v letu 2004 pomenila konec razdeljenosti Stare celine. Kar je pomembneje kot prilagoditev evropski zakonodaji. "Morda bo enkrat v prihodnosti za članstvo ponovno zaprosila Norveška, ali Islandija in Švica. Tu je tudi še pet držav z območja nekdanje Jugoslavije," je dejal Avery. Slovenijo je Avery označil kot alpsko državo, za katero so značilna hitra pogajanja v slogu alpske poskočnice.

Vodja poljskih pogajalcev z EU Jan Truszczynski je zavrnil namige, da daleč največji kandidatki Poljski v Bruslju hitreje in voljneje popuščajo kljub slabši pripravljenosti, katere vzrok naj bi bila spet prav poljska velikost. "Težava je v tem, da se države, ki se danes vključujejo v EU med seboj zelo razlikujejo, bolj kot pri katerikoli širitvi doslej."

V popoldanskem delu z naslovom Kako zagotoviti uredniško neodvisnost govorijo o javnih in zasebnih medijih. Sklopu o javnih medijih predseduje Sandra Bašič Hrvatin, okroglo mizo o zasebnih medijih pa vodi Peter Preston (The Guardian iz Londona). Predmet pogovorov so javni mediji, ki so ponekod izpostavljeni pritiskom vlade, političnim strankam in drugim skupinam, ki hočejo neposredno ali posredno nadzorovati poročanje.

Jutri bodo začeli z drugim delom generalne skupščine IPI, podelili pa bodo tudi nagrado IPI za svobodne medije, ki jo bo prejel beograjski neodvisni dnevnik Danas.