O paralizatorju naslednjič

Parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti bo na naslednji seji razpravljala o uvedbi električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva v slovensko policijo. Člani komisije naj bi se takrat odločali tudi o tem, ali bodo ministrstvo za notranje zadeve pozvali, naj uvedbo paralizatorja uredi z zakonom, in ne podzakonskimi akti, ter sprejeme vse potrebne ukrepe za omejitev proste prodaje tega orožja.

O uvedbi paralizatorja je sicer posebna delovna skupina notranjega ministrstva oktobra lani pripravila zaključno poročilo, v katerem predlaga, naj se uporaba paralizatorja uvede poskusno. Z uporabo paralizatorja naj bi namreč zmanjšale posledice uporabe prisilnih sredstev pri državljanih in policistih, policistom pa bi se omogočila boljša zaščita pred napadalci.

Amnesty International nasprotuje

Na spornost uvedbe takšnega orožja so vseskozi opozarjali v Amnesty International Slovenije (AIS), kjer menijo, da je uporaba paralizatorja ukrep, ki grobo posega v človekove pravice, zlasti pravico do telesne celovitosti, pravico do osebnega dostojanstva, osebne svobode, potencialno pa tudi v prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter pravico do življenja.

Predstavnik AIS Blaž Kovač je notranjemu ministrstvu očital tajnost in nedemokratičnost uvajanja novega prisilnega sredstva, saj naj bi bila odločitev o njegovi uvedbi sprejeta že leta 2003, pa javnost z njo ni bila seznanjena. Sicer pa tudi poročilo delovne skupine, ki je prišlo v javnost šele januarja letos, pomislekov AIS ne odpravlja. Med drugim se jim zdi sporno, da bi bil paralizator v policijo uveden s podzakonskim aktom, kar je po njihovem prepričanju v nasprotju z ustavo in veljavno zakonodajo. 

V AIS še opozarjajo, da je Inštitut za sodno medicino opozoril, da lahko uporaba paralizatorja predstavlja tveganje za zdravje pri rizičnih skupinah, kot so starejši, srčni bolniki, odvisniki od mamil itd. V ZDA naj bi tako zabeležili 114 smrti, povezanih z uporabo električnega paralizatorja.

Uporaba prisilnih sredstev občutljiva tema

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh se strinja, da je uporaba prisilnih sredstev občutljiva tema, zato je treba najti rešitev, ki bo zadovoljila čim širši krog. Sicer pa je v zadnjih letih pri uporabi prisilnih sredstev prihajalo do poškodb in tudi napadov na policiste, zato so začeli preučevati možnost uvedbe novih prisilnih sredstev, ki bi imeli čim manjše posledice tako pri policistih kot pri kršiteljih. Študije pa so potrdile, da so pri uporabi paralizatorja poškodbe manj pogoste kot pri uporabi drugih prisilnih sredstev, trdijo na MNZ.

Zinrajh pravi, da so na ministrstvu upoštevali medicinski vidik uporabe električnega paralizatorja. Tako so pridobili mnenja pristojnih institucij: Inštitut za varovanje zdravja je denimo ocenil, da je uporaba paralizatorja ustrezna, če ga uporabljajo usposobljene osebe. Sicer se vsako prisilno sredstvo lahko zlorabi, zato bi bilo pri uporabi v policiji vgrajenih veliko varovalk, poudarja državni sekretar.

Potrebovali bi zakon

Tako predsednica komisija Majda Potrata (SD) kot poslanka LDS Majda Širca sta predlagali, naj komisija sprejme sklep, s katerimi bi ministrstvo za notranje zadeve pozvala, naj uporabo prisilnih sredstev uredi z zakonom. Komisija pa naj bi vlado še pozvala, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zaustavitev oz. omejitev proste prodaje električnega paralizatorja. Tega namreč lahko trenutno kupijo vse polnoletne osebe. 

Še preden pa bi člani komisije o predlaganih sklepih lahko glasovali, je poslanec SDS Pavle Rupar predlagal, naj to točko dnevnega reda prekinejo in nadaljujejo na prihodnji seji. Poslanca je namreč motilo, da predlagani sklepi niso bili pripravljeni že pred sejo, zato naj bi se do prihodnje seje uskladili s koalicijskimi partnerji glede tega vprašanja. Predsednica komisije Majda Potrata je nato točko prekinila.