Slovenija

O praznikih še veliko razhajanj

Ljubljana, 04. 05. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Po polemični razpravi je notranjepolitični odbor DZ nasprotoval spremembam zakona o praznikih in dela prostih dnevih.

Devet članov proti sedmim je nasprotovalo spremembam zakona. Na sliki prvak SNS Zmago Jelinčič
Devet članov proti sedmim je nasprotovalo spremembam zakona. Na sliki prvak SNS Zmago Jelinčič FOTO: POP TV

Spremembe zakona je vložila SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem. Odbor bo DZ predlagal, naj zakonske spremembe, s katerimi želi ta opozicijska stranka 15. september vpeljati kot nov državni praznik združitve Primorske z matico Slovenijo, zavrne. V skladu z načrti bo DZ o zavrnitvi primorskega praznika odločal na redni seji, ki se bo predvidoma začela 16. maja.

Vlada bo naročila javnomnenjsko raziskavo

Predstavnik vlade Marko Štrovs z ministrstva za delo je tokrat ponovil že januarja izraženo napoved vlade o pripravi celovitega predloga, ki ga bo vlada po napovedih Štrovsa Državnemu zboru predložila še konec tega meseca. Ker se pojavljajo različni datumi, bo vlada naročila javnomnenjsko raziskavo, v kateri bo ljudi povprašala, kateri datumi bi bili najustreznejši. Takšnemu stališču je nasprotovala opozicija, ki je pričakovala, da bo vlada že pripravila svoje rešitve ali vsaj predlagala dopolnila k že vloženemu predlogu.

Predlogi za praznike

V razpravi je vsak od predlagateljev dajal prednost svojemu predlogu kot najustreznejšemu, razprava pa se je sukala tudi o zgodovinskih vprašanjih, še zlasti o danih ocenah o delovanju organizacije TIGR in odzivih na zadnje praznovanje 27. aprila.

SNS predlaga, da bi vsako leto 15. septembra obeležili dan združitve Primorske z matico Slovenijo v spomin na datum, ko je leta 1947 stopila v veljavo v Parizu sklenjena mirovna pogodba med takratno Jugoslavijo in Italijo. Hkrati je svoj predlog dopolnil tudi s prazničnim dnevom v zvezi z združitvijo Prekmurja z matico, ki bi ga obeleževali 17. avgusta. Oba praznika ne bi bila prosta dneva, Jelinčič pa ob tem še dodaja, da imata datuma podporo tudi med zgodovinarji, zato vladnega zavlačevanja ne razume, "razen če vlade ne namerava spremeniti popolnoma vseh praznikov". Tudi napovedana anketa se mu zdi "bedasta" zamisel, saj bomo na ta način dobili najmanj 365 predlogov, kolikor je dni v letu.

Na predlog nacionalne stranke je sicer bilo že vloženih večje število dopolnil. Tako Davorin Terčon (LDS) kot spominski dan predlaga 13. julij, ko je bil leta 1929 v Trstu požgan simbol slovenstva Narodni dom, Geza Džuban (LDS) pa 17. avgust kot dan priključitve Prekmurja k Sloveniji. Poslanska skupina LDS s prvopodpisanim Markom Pavliho pa je predlagala še dva praznika. Po tem predlogu bi vpeljali 5. oktober (dan sklenitve londonskega memoranduma leta 1954) kot dan spomina na vlogo primorskih Slovencev med fašističnim nasiljem in na žrtve prve in druge svetovne vojne na Primorskem.

Po predlogu opozicijske LDS bi kazalo vpeljati še en praznik, in sicer 12. avgust kot dan mladih, kar bi sovpadlo z obeležitvijo svetovnega dneva mladih, ki so ga na ta dan že razglasili Združeni narodi. Poslanska skupina SD pa je vložila dopolnilo, po katerem bi 23. december, dan plebiscita o neodvisnosti, razglasili za dan samostojnosti in enotnosti. Podobno rešitev torej predstavitev dneva samostojnosti s 26. decembra (dan razglasitve izida plebiscita) na 23. december (dan izvedbe plebiscita) je že v osnovnem predlogu predlagala SNS.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.