O predlogih ukrepov s kmetijsko ministrico: znižanje cene kmečke nafte, gnojil

Namen današnjega sestanka je bil po ministričinih besedah nadaljevanje dialoga in izmenjava mnenj različnih deležnikov vzdolž agroživilske verige. Odprli so več področij po posameznih sektorjih in različnih pobud. "Danes je bil prvi uvodni sestanek o tem, na kakšen način se lahko Slovenija pripravi, da ne bi prihajalo do motenj," je ponovila.

Dogovorili so se za nov sestanek v prihodnjem tednu v okviru delovne skupine. "Menim, da je prav, da smo pripravljeni, da znamo predvideti določene okoliščine glede na svetovne trende in motnje na trgih," je dejala Mateja Čalušić.

Cilj je zagotovili predvsem hrano, ki bo potrošnikom dostopna tudi z ekonomskega vidika, na drugi strani pa to ne sme negativno vplivati na partnerje v agroživilski verigi.

"Mi smo pripravili osnovna izhodišča, ki jih moramo obravnavati tudi znotraj vlade," je še pojasnila ministrica. Eden od predlogov je tudi znižanje stopnje DDV na osnovna živila na pet odstotkov. Kot je pojasnila Čalušićeva, so danes razpravljali v smeri, ali je to dovolj ciljan ukrep in ali bo zajel vse tiste skupine, ki jih želijo zaščititi. Razprava o tem se bo nadaljevala, je napovedala.

Na srečanju so sicer deležniki kot najbolj urgentno izpostavili pomoč na področju energentov.

Po pojasnilih predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jožeta Podgorška so razpravljali o omejitvi marž v verigi preskrbe s hrano, regulaciji DDV za nekatere ključne prehranske izdelke ... "Tega vprašanja danes nismo dorekli, lahko pa poudarim, da je večina nas, torej nevladnih organizacij, precej zadržana do takšnih ukrepov, kajti omejitev marž, znižanje DDV – to je resen poseg v tržne razmere," je dejal po sestanku.

Sami so po Podgorškovih besedah predlagali ukrepe, ki ciljno pomagajo tistim sektorjem, ki so v težavah. "Govorili smo tudi o predvsem ukrepih za stabilizacijo, znižanje cene kmečke nafte, gnojil, repromaterialov, pogovarjali smo se o količinah, ki bi jih bilo potrebno vmes uvesti v blagovne rezerve, tudi gnojila, semena, morda sredstva za varstvo rastlin, da stabiliziramo pridelavo, ko je, ko je ta ogrožena," je naštel.

Kot je dodal, so predlagali tudi nekatere ukrepe, med njimi reprogram kreditov za kmetije, ki so sredi investicij, ugodne kredite za zagon proizvodnje in med drugim ukrepe za zamik dodatnih stroškov pri namakalnih sistemih.

"Ta kriza je vsaj za slovensko verigo oziroma kmetijsko prehranski sistem prišla v sila neugodnem času, kajti lani smo z dvigom minimalne plače in z božičnico praktično porabili ves manevrski prostor, da bi lahko kakršnekoli dodatne stroške sploh še vključevali v kmetijsko prehranske sisteme in zato je pritisk sedaj še toliko večji," je dodal Podgoršek.

Po njegovih besedah je treba najprej zajeziti visoke stroške na kmetijah. "Govorimo o gorivu in o gnojilih. Pri kmečki nafti pričakujemo, da bo tudi Slovenija ena od tistih pobudnic na ravni EU, da se lahko za gorivo za kmetijstvo še dodatno znižajo trošarine," je dejal.

Tudi novi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak je dejal, da so v sindikatu izredno zaskrbljeni zaradi razmer, predvsem zaradi podražitve in pa pomanjkanja naftnih derivatov, velik problem predstavlja tudi pomanjkanje mineralnih gnojil. "Predvsem pa nas skrbi dejansko stanje duha na kmetijah, in sicer zaradi tega, včasih tudi žaljivega odnosa do kmetijstva," je opozoril.