Predstavitve, vodil jo je predsednik državnega zbora in predsednik omenjene komisije Borut Pahor, so se poleg predlagateljev udeležili tudi nekateri poslanci ter predstavniki zainteresirane javnosti in civilne družbe. Izražena stališča in različne pobude 24 razpravljavcev naj bi bila ustavni komisiji in skupini strokovnjakov v pomoč pri njihovem nadaljnjem delu.
V uvodnem nagovoru udeležencem je predsednik DZ Borut Pahor napovedal, da bodo poleg današnje splošne predstavitve mnenj še letos sledile specializirane javne predstavitve. Predlagane spremembe morajo biti potrebne, predlagane rešitve pa koristne, je med drugim dejal Pahor. Ponovno je spomnil, da ustavne spremembe niso stvar koalicije ali opozicije, ampak je treba doseči čim širše politično soglasje - za spremembe ustave je v DZ potrebna dvotretjinska večina. Pahor je še menil, da se sicer ne mudi, kljub temu pa si ustavna komisija in državni zbor ne moreta privoščiti ležernosti. V zvezi s tem je še povedal, da se je v četrtek že prvič sestala 18-članska strokovna skupina, ki jo je ustavna komisija imenovala, da ji bo v pomoč pri njenem delu.
Kot je znano, je bilo do konca minulega leta v državni zbor vloženih devet kvalificiranih predlogov ustavnih sprememb. Vladni predlog se nanaša na področje mednarodnega povezovanja in sodelovanja ter državne ureditve in lokalne samouprave, osem preostalih predlogov pa so vložile skupine poslancev. Slednji predlagajo: spremembo členov, ki se nanašajo na področje lokalne samouprave; izenačitev možnosti žensk in moških pri kandidiranju za volitve; širitev poslanske imunitete tudi na varstvo pred civilno odgovornostjo; vključitev besede "invalidnost" v člen ustave o enakosti pred zakonom; vključitev besede "pokojnine" v členu ustave o pravici do socialne varnosti; spremembe tistih členov ustave, ki se nanašajo na imenovanje vlade in mandat predsednika države; spremembo, po kateri bi imeli volilno pravico že državljani od 16. leta starosti, ter spremembe člena ustave o državnih simbolih.
Kaj menijo o ustavnih spremembah ostali razpravljalci?
Po besedah predsednika državnega zbora in predsednika parlamentarne ustavne komisije Boruta Pahorja se je k razgrnitvi mnenj prijavilo 24 predstavnikov zainteresirane javnosti, pri čemer je imel vsakdo na voljo deset minut.
Maksimiljan Lavrinc, prvopodpisani pod predlog za črtanje 143. člena, ki se nanaša na povezovanje občin v širše samoupravne lokalne skupnosti, je ponovil stališče, da je vladni predlog za ureditev tega vprašanja boljši. V primeru sprejetja vladne rešitve bodo zato podpisniki svojo pobudo umaknili.
Majda Širca je predstavila predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Borutom Pahorjem (ZLSD), po katerem naj bi izenačili možnosti žensk in moških pri kandidiranju za volitve. Po njenih besedah obstaja politična volja za doseganje bolj enakopravne zastopanosti žensk na mestih odločanja, saj bi bilo nujno potrebno odpraviti marginalizacijo žensk in neenakost med spoloma. Slovenija se sicer glede zastopanosti žensk v državnem zboru s približno 13 odstotki nahaja pri repu lestvice.
Zadnji doslej vloženi predlog za spremembo ustave je kot prvopodpisani predstavil Jožef Školč. Gre za spremembo šestega člena ustave, ki govori o državnih simbolih - "s črtanjem natančnega opisa grba in zastave bi odprli možnost za temeljit razmislek o tem, kakšna naj bo vizualna podoba naše državnosti," je pojasnil Školč. Dodal je, da bi moral vprašanja državnih simbolov urejati zakon, ki bi ga DZ sprejel z dvotretjinsko večino.
Direktor vladne službe za zakonodajo
Matjaž Nahtigal je dokaj podrobno opisal vladni predlog ustavnih sprememb. Pri slednjih so poleg t.i. evropskega člena posebej pomembne tiste, ki zadevajo načelo delitve oblasti in uravnoteženo delovanje med njimi (poleg imenovanja in oblikovanja vlade še imenovanje sodnikov in oblikovanje sodnega sveta), ter vprašanje ureditve referenduma in ustanovitve pokrajin.
Danica Simšič (ZLSD) je kot prvopodpisana predstavila predlog, da se v 14. členu ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, doda beseda "invalidnost", s čimer so predlagatelji sledili pobudam iz vrst invalidskih organizacij. Simšičeva verjame, da bo ustavna komisija takšen predlog tudi podprla. Skupina poslancev s prvopodpisanim Valentinom Pohorcem (DeSUS) pa po besedah slednjega želi s predlagano dopolnitvijo 50. člena državljanom tudi v ustavi zagotoviti pravico do pokojnine (poleg že zapisane pravice do socialne varnosti).
Kot član ustavne komisije in tudi kot vodja poslanske skupine SLS+SKD se je do predlaganih sprememb proti koncu vrste razpravljavcev opredelil Janez Podobnik. Predstavnikom civilne družbe je skušal pojasniti, da so poslanci tisto orodje, preko katerega lahko nastopajo in izražajo svoje interese. V ustavo pa je, tako Podobnik, treba poseči s tresočo roko. Prepričan je namreč, da ima Slovenija dobro ustavo in bi bilo zato napačno, če bi javnost dobila vtis, da so potrebne številne spremembe. Podobnik se je vprašal, ali je deset let res dovolj dolgo obdobje, da bi se lahko brez dvomov odločali o tem, kaj in kako je treba spremeniti. "Pravzaprav je povsem novo le tisto področje, kjer se bo slovenska ustavnost vsebinsko preobrazila z vstopom v Evropsko unijo."
