Svetniki so vodstvu RTVS vseeno naročili, naj do septembra pripravi predlog za tehnično izvedbo parlamentarnega televizijskega kanala, programsko vodstvo "nacionalke" pa naj bi "resno razmislilo o možnostih širšega prenosa dela DZ, vendar v skladu oz. znotraj uredniških pristojnosti". Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o poslovanju RTVS v prvih štirih mesecih letos in s sodelovanjem TV Slovenija z ministrstvom za obrambo, odločali pa so tudi o nekaterih kadrovskih zadevah.
V zvezi z neposrednimi prenosi sej DZ preko nacionalne TV se je med svetniki razvila živahna razprava, ki se zaradi nepripravljenega gradiva ni končala z odločitvijo o prenosih sej. Generalni direktor RTVS Aleks Štakul je menil, da bi lahko sklepe sprejeli že na tokratni seji, Hubert Požarnik pa je poudaril, da bi z umikom te točke z dnevnega reda svet RTVS "delal proti demokraciji".
Posebni program za prenos sej?
Štakul je predstavil mnenje vodstva RTVS glede prenosov sej DZ in med drugim poudaril, da namembnosti RTV prispevka, ki bo s 1. junijem višji za 3,3 odstotka, ne morejo spreminjati, zato tudi ne more biti namenjen za prenašanje sej DZ. Vladi je ponudil dve rešitvi glede prenosov - začasna rešitev bi bili prenosi sej od junija do decembra letos na drugem programu nacionalne TV, prenosi v tem času pa bi bili tako v popolni pristojnosti predsednika DZ, kot trajno rešitev pa je predlagal nastanek posebnega parlamentarnega kanala, ki bi poleg sej DZ prenašal tudi delo evropskega parlamenta, delovati pa bi začel s 1. januarjem 2004. Pogodbo o tem kanalu bi morali z DZ po njegovih besedah podpisati do septembra in v njej med drugim opredeliti tudi vire financiranja.
Glede tega se je potem razvila živahna razprava, med katero so nekateri svetniki prenose sej videli kot del demokracije in zagotavljanja pravice državljanov do informiranja, drugi pa kot pritisk politike na javno televizijo. Jančič se je vprašal, ali si res vsaka seja parlamenta zasluži prenos preko televizije, Vlado Miheljak pa je svetnike povprašal, ali je zahteva politike, ki od javne televizije terja prenose sej DZ, sploh legitimna. Po njegovem naloga javne televizije ni biti servis politike, ob tem pa je kot nespodoben označil predlog vlade, da bi "nacionalka" v povišan RTV prispevek vključila tudi prenose sej. Peter Kolšek je stvar označil za sporno z vseh vidikov, Petra Škofic pa je kot absolutno nesprejemljiv ocenila "začasni" predlog vodstva RTVS, da bi bili prenosi sej od junija do decembra letos v popolni pristojnosti predsednika DZ.
Rosvita Pesek je nekatere strahove glede velikih stroškov, ki bi jih prinesli prenosi, zavrnila in dodala, da bi bil vsaj delen komentar ob prenosih sej vsekakor potreben. Predsednik sveta RTVS Janez Kocijančič pa je opozoril, da projekt prenosov sej DZ vsekakor ne bi smel biti nekomu zaupan brez javnega razpisa.
Pahor želi odgovor
Borut Pahor je v omenjenem pismu Aleksu Štakulu med drugim zapisal, da je DZ že kmalu po začetku mandata izrazil interes, da bi TV Slovenija v največji možni meri spremljala delo parlamenta. Tudi kolegij predsednika DZ je že izrazil željo po neposrednih prenosih parlamentarnih zasedanj.
V tem mandatu sta DZ in nacionalna TV uredila vprašanje neposrednih prenosov poslanskih vprašanj, "medtem ko se o prenosu drugih točk dnevnega reda zasedanj nacionalna TV hiša odloča po lastni presoji, DZ pa v njene odločitve ne more in ne sme posegati", je poudaril Pahor. Kot je znano, je v državni zbor prispelo več različnih ponudb komercialnih televizij za neposredne prenose zasedanj, vendar pa so vse povezane z znatnimi finančnimi sredstvi. V proračunu državnega zbora za leti 2003 in 2004 pa ta niso zagotovljena.
