Direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek je na seji pralamentarnega odbora za obrambo zatrdil, da policija ni in ne prisluškuje ministrici za obrambo Ljubici Jelušič. Hkrati je tudi dejal, da prepisi prisluhov v medije zagotovo niso prišli s strani policije.
V zvezi s prisluhi pa je ministrica dejala, da razume, da lahko glede na odredbe ustreznih organov pride tudi do prisluhov funkcionarjem. Moti pa jo, da so takšni podatki prišli v javnost. Kot je pojasnila, gre za sistemsko napako, da so prisluhi dostopni obtožencem preko sodnih spisov. O tem je vlada po njenih besedah že razpravljala in se zaveda, da je treba poiskati rešitev tudi v obliki spremembe zakonodaje. Sicer pa je tudi pojasnila, da po mobilnem telefonu praviloma ne govori o stvareh, ki bi pomenile strogo zaupne podatke.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič pa je poudaril, da jim je na ministrstvu in na kriminalistični policiji "zoprno", da so se podatki pojavili v javnosti. To je po njegovem zelo škodljivo. Pojasnil pa je, da že potekajo ustrezni postopki, da se to razišče. Informacijska pooblaščenka tako že izvaja postopek, s katerim želi ugotoviti, kje in na kakšen način so ti podatki prišli v javnost, je dejal in zatrdil, da podatki v javnost niso prišli iz policije.
Kakšni so bili razlogi za sejo?
V razpravi na odboru za obrambo so si bili poslanke in poslanci sicer neenotni že pri tem, ali je razprava sploh smiselna. Predsednik odbora Jožef Jerovšek iz SDS, kjer so tudi predlagali sejo, je vztrajal, da je razprava koristna. Prisluhi pogovora med poslancem SNS Zmagom Jelinčičem in Jelušičevo so namreč po njegovem namerno zbijanje kredibilnosti ministrici. Na drugi strani pa je poslanec SD Dušan Kumer trdil, da je bila ta seja sklicana v kontekstu opozicijske kampanje, da naj bi živeli v policijski državi.
Poslanec SNS Miran Györek pa se je vprašal, zakaj se je primer suma izsiljevanja, ki naj bi ga izvajal poslanec SNS Srečko Prijatelj, pomešal s primerom letalskega muzeja. V primeru letalskega muzeja namreč nihče od vpletenih še ni bil osumljen kaznivega dejanja, zato se po njegovem postavlja vprašanje, ali ne gre za delovanje proti stranki SD.
Anton Anderlič (LDS) je poudaril, da gre za vprašanje, ki bi ga moral obravnavati odbor za notranjo politiko. Sicer pa v tem primeru po njegovih besedah sploh ni bilo indicev, da gre za prisluškovanje na ministrstvu za obrambo. Kot je dejal, zato ne more podpreti niti seznanitvenega sklepa. Po njegovem tudi ni nobene podlage, da bi šlo za zlorabo policije, kot je to v sklepu predlagala poslanska skupina SDS.
Poslanci so sicer danes sprejeli le seznanitveni sklep, zavrnili pa so opozicijske predloge sklepov, med njimi poziv notranji ministrici Katarini Kresal, ki se razprave ni udeležila, da se Jelušičevi opraviči, da se je njeno ime na takšen način pojavilo v javnosti.
Sejo zahtevala SDS
Nujna seja je bila sklicana na pobudo poslancev SDS za obravnavo prisluhov pogovoru med obrambno ministrico in poslancem SNS Jelinčičem. Mediji so o prisluhih med ministrico in poslancem, ki sta v telefonskem pogovoru govorila o letalskem muzeju, ki ga je želel Jelinčič postaviti v Murski Soboti, poročali 30. marca. Na ministrstvu so kmalu pojasnili, da Jelušičeva s prisluškovanjem ni bila seznanjena in ni bila o tem nikoli obveščena.
Na dogajanje se je takrat odzvala notranja ministrica in opozorila na zaskrbljujočo prakso uhajanja podatkov v javnost. Ob tem je zagotovila, da postopek prisluškovanja ni bil nezakonit. Ministrica o prisluhih ni bila obveščena, ker ni osumljenka kaznivega dejanja, je pojasnila. Kasneje je tudi policija zatrdila, da Jelušičeve o prisluhih ni bila dolžna obvestiti.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.