Poslanke in poslanci so sprejeli novelo zakona o kazenskem postopku, ki določa, da je za odobritev uporabe prikritih preiskovalnih postopkov pristojen državni tožilec ali preiskovalni sodnik. Vlada je spremembo zakona o kazenskem postopku predlagala, ker je tako odločilo ustavno sodišče, nanaša pa se na določbe zakona o policiji, ki opredeljuje prikrite policijske ukrepe. Vlada je menila, da je najustrezneje, da se tovrstni ukrepi določijo v zakonu o kazenskem postopku, saj iz njihove vsebine izhaja, da gre za preiskovalne ukrepe.
Izvajanje tega ukrepa sicer lahko traja največ dva meseca, s pisno odredbo se lahko podaljša vsakič za dva meseca, vendar pa najdlje tri leta, in še to le za določena kazniva dejanja. Zaradi prilagajanja zakonodaje konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu se v zakonu vzpostavlja sistem zaščite tistih storilcev kaznivih dejanj, ki so pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona. Gre za ustreznejšo in jasnejšo ureditev zaščite t.i. skesancev in določenih prič. Določajo se pogoji in način zagotavljanja anonimnosti določenih prič med samim kazenskim postopkom. Hkrati pa se uvaja skrajšani postopek izročitve na podlagi zahtev konvencije o poenostavljeni izročitvi.
