Poročilo med drugim ocenjuje, da so z nedavno končano prvo fazo privatizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) izpolnjeni pogoji za polno uveljavitev obeh temeljnih ciljev; krepitev učinkovitosti in konkurenčnosti bank in bančnega sistema z izboljšanim poslovanjem ter doseganje največje možne kupnine za državo za zmanjšanje javnega dolga.
Začetek uresničevanja drugega cilja, to je zmanjševanje javnega dolga in nižji stroški njegovega servisiranja, se bo začel že letos in se bo v polni meri izpolnjeval tudi v prihodnjih dveh letih, je pojasnjeno v poročilu o privatizaciji bank. Kupnina od prodaje 39 odstotkov NLB - belgijska skupina KBC je za 34 odstotkov NLB plačala 435 milijonov evrov, Evropska banka za obnovo in razvoj pa za pet odstotkov 63,97 milijona evrov - bo v skladu z zakonom o javnih financah uporabljena izključno za zmanjševanje javnega dolga.
Vlada bo s sprejetjem posebnega programa uporabe kupnine - obravnavala naj bi ga ta teden - sledila sedmim ciljem. Zmanjšati namerava odhodke proračuna iz naslova plačil obresti, upočasniti dinamiko rasti dolga iz naslova indeksacije ter zniževati raven domačih tržnih obrestnih mer ob zagotavljanju ustrezne likvidnosti, in sicer v sodelovanju z Banko Slovenije.
Prav tako si bo vlada prizadevala zmanjšati nestanovitnost obrestnih mer, izboljšati časovno razpršenost finančnih obveznosti države, prispevati k rasti in stabilnosti slovenske ekonomije, s čimer bi si Slovenija izboljšala kreditno boniteto, ki ji jo podeljujejo bonitetne hiše, ter v sodelovanju s centralno banko nevtralizirati morebitne negativne učinke presežne ponudbe deviz na tečaj in s tem tudi na dohodkovni položaj izvoznikov.
