O referendumski zahtevi o holdingu bo presojalo ustavno sodišče

Zakon o Slovenskem državnem holdingu v koaliciji vidijo kot reformni zakon, ki bo lahko skupaj z ukrepi za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in sanacijo slabih bančnih terjatev ter s pokojninsko reformo in reformo trga dela prispeval k izboljšanju gospodarskega okolja in stabilizaciji javnih financ.

V kolikor Slovenija teh ukrepov ne bo uveljavila oziroma bo z njimi zamujala, obstaja po mnenju koalicije nevarnost, da bo morala zaprositi za mednarodno pomoč. Eden od bistvenih argumentov je, da bo ob ohranjanju trenutnega upravljanja bolj ogrožena ustavna pravica do pravne in socialne države. Država bo namreč v trenutnih zahtevnih finančnih razmerah težje zagotavljala financiranje teh pravic.

Koalicija je sicer v predlog zahteve za ustavno presojo naknadno vključila tudi dvom v izpolnjevanje postopkovnih pogojev za razpis referenduma, saj naj bi bila vrsta podpisov sporna, podpis Petra Vilfana pa naj bi celo manjkal.

Koalicijski poslanci so opozicijo, še posebej 30 poslancev, ki so podpisali referendumsko zahtevo, opozarjali, da nosijo odgovornost za izgubo suverenosti in še globlje težave Slovenije. Niso manjkali niti očitki o tem, da gre za rušenje vlade ne glede na posledice za državljane. Poudarjali so, da so se stranke usklajevale celo poletje in da so bili upoštevani tudi predlogi opozicije.

Opozicija pa je po drugi strani opozarjala na pomanjkljivosti zakona ter pravno in strokovno šibkost zahteve za ustavno presojo. Opozarjali so tudi na po njihovem mnenju škodljivo prakso koalicije v DZ, neupoštevanje opozicije in stroke ter poskuse omejevanja referendumske volje. Pri tem se jim zdi še posebej sporno, da referendume omejuje politična opcija, ki je na njih v preteklosti tlakovala svojo politično pot.

Smo na pragu enega hujših škandalov?

Burno je postalo ob novici, da je interna preiskava v DZ o postopkih preverjanja podpisov Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije za začetek postopkov za referendum o zakonu za sanacijo bančnih terjatev pokazala, da so strokovne službe DZ na notranje ministrstvo poslale 36 listov s podpisi več, kot so jih prejele nazaj. DZ je pred glasovanjem celo prekinil sejo zaradi sestanka kolegija pri predsedniku DZ.

Tamara Vonta (PS) je izrazila pretresenost in opozorila, da je Slovenija v primeru načrtne založitve podpisov na pragu enega hujših škandalov. Roman Jakič (PS) je bil ogorčen, da se gre tako lahkotno mimo referendumske goljufije v državi, ki je zrasla na referendumu.

Instrukcijski rok za odločitev ustavnega sodišča je 30 dni, vendar lahko to obdobje podaljša. V tem času obstaja možnost, da koalicija in opozicija sedeta za mizo in najdeta boljše rešitve.