Parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki naj bi pripravil sklepe za odločanje na plenarnem zasedanju, je sklenil počakati na mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe o morebitni protiustavnosti referendumskega vprašanja. In to kljub temu, da je predstavnik omenjene službe Miro Cerar pojasnil, da bi se moral državni zbor najprej odločiti glede jasnosti vprašanja.
S tem je Cerar pravzaprav pritrdil Janezu Janši (SDS), ki je predstavnike vladajoče koalicije vprašal, "kako vedo, da je vprašanje protiustavno, če jim je nejasno". Vendar pa je Cerar obenem dejal, da je že sama nejasnost nekaj, kar je samo po sebi neustavno. "Če se namreč na referendumu odloča o nečem, kar ni jasno, je to v nasprotju z načeli pravne države." Zato je treba najprej razrešiti vprašanje glede jasnosti, šele zatem pa bo mogoče presojati, ali je protiustavno ali ne.
Da bi tako zastavljen referendum lahko imel protiustavne posledice, je menil Miran Potrč (ZLSD), ki je podal proceduralni predlog, da bi počakali še na mnenje zakonodajno-pravne službe v zvezi z morebitno protiustavnostjo referendumskega vprašanja. Že uvodoma je na dejstvo, da se vprašanje nejasnosti hitro lahko poveže z vprašanjem ustavnosti, opozoril tudi državni sekretar z notranjega ministrstva Bojan Bugarič. Če bi namreč postavili referendumsko vprašanje, ki bi zahtevalo odločanje o vseh sklopih zakona, bi po njegovih besedah posredno odločali tudi o tem, kar je predvidelo ustavno sodišče.
Zakonodajno-pravna služba je namreč podobno ugotovila, da je tudi spremenjeno referendumsko vprašanje zelo široko postavljeno in je mogoče razumeti, da se nanaša na vso materijo, ki jo ta zakon ureja. V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi pa mora biti vprašanje, ki je predmet odločanja na predhodnem zakonodajnem referendumu, jasno in določno postavljeno. To pa pomeni, da se mora nanašati na določena vprašanja v zvezi s predlaganim zakonom. Člani odbora iz vrst LDS in ZLSD so prav na podlagi tega mnenja ves čas poudarjali, da je zakon kot celota lahko predmet odločanja le na potrditvenem referendumu; torej naknadnem in ne predhodnem.
Janša se v imenu pobudnikov s tem ni strinjal. Kot je poudaril, želijo volivke in volivce povprašati, ali naj se za to kategorijo oseb vprašanje stalnega prebivanja uredi tako, kot je predlagano v zakonu. Stalno prebivanje je res bistveni del zakona, ni pa edini, je poudaril predsednik SDS, ki se mu postavlja vprašanje, kako ravnati v primeru, da ima zakon en sam člen oziroma ureja le eno ključno vprašanje. "In ali to pomeni, da se o tem zakonu ne more odločati na predhodnem zakonodajnem referendumu." Pri tem je še ocenil, da gre očitno za zavlačevanje in da se v ta namen zlorablja pravna stroka.
