Petrič je tudi predlagal, da bi morale stalne članice VS širšemu članstvu ZN pojasniti, zakaj v posameznih primerih vlagajo veto. To bi po Petričevem mnenju pomenilo večjo preglednost dela VS. Po njegovih besedah pravica veta ni privilegij, temveč posebna odgovornost stalnih članic, ki morajo delovati ne le v lastnem interesu, ampak v interesu celotne mednarodne skupnosti.
Petrič je uvodoma dejal, da se je svet v zadnjih 50 letih po ustanovitvi ZN korenito spremenil, zato obstaja potreba po prilagoditvi svetovne organizacije, še posebej VS. Slovenija je prepričana, da mora sestava VS odražati nove realnosti v mednarodni skupnosti. Prerazporeditev politične in gospodarske moči, ter enostavno, a veličastno dejstvo, da je v zadnjih 50 letih nastalo več kot 100 novih držav, med njimi Slovenija, se mora odražati tudi na sestavi VS. VS takšen, kot je danes, ne ustreza realnostim mednarodne skupnosti, zato ni čudno, da se nenehno zastavljajo vprašanja o avtoriteti, legitimnosti in učinkovitosti VS. Slovenija podpira povečanje števila stalnih in nestalnih članic VS, vendar pri tem ni za hitre rešitve, ampak je potrebno dobro preučiti, kako bi zagotovili primerno geografsko zastopstvo vseh regionalnih skupin. Petrič je pri tem omenil tudi vzhodnoevropsko skupino, katere članica je Slovenija, članstvo te skupine pa se je v zadnjih letih podvojilo.
VS ima pet stalnih članic, preostalih 10 pa je izvoljenih za dobo dveh let iz petih različnih geografskih in socialno-zgodovinskih skupin. Med temi so azijska, afriška, vzhodnoevropska, skupina držav Latinske Amerike in Karibov ter skupina zahodnoevropskih držav in drugih (Kanada, Nova Zelandija, Avstralija). V ZN se pojavljajo razmišljanja, da je treba vzhodnoevropsko skupino ukiniti, saj je bila ustanovljena zaradi hladne vojne in ravnotežja moči med ZDA in Sovjetsko zvezo. Vendar pa se ob tem postavlja vprašanje, kam s kopico držav iz te skupine, saj zahodnoevropska skupina ne bo zlahka sprejela podaljšanje čakalne dobe na izvolitev v članstvo v VS.
