Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da je absentizem v Sloveniji velik problem, ki zahteva visoka finančna sredstva, Slovenija pa je med prvimi državami v Evropi tudi po številu dni odsotnosti z dela zaradi bolezni.
Na tem področju z interventnim zakonom urejajo laični nadzor, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje sicer že izvaja, a ni urejen na zakonski ravni. Ureja tudi določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, o katerem bosta seznanjena tako zavarovanec kot delodajalec. Predlog zakona določa tudi možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe bolniškega staleža, "kar krepi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni".
Dodatna sredstva za bolnišnice s kumulativnimi izgubami
Interventni zakon predvideva tudi zagotovitev dodatnih sredstev za bolnišnice s kumulativnimi izgubami. Te so po besedah ministrice nastale predvsem zaradi dolgoletnega neustreznega vrednotenja bolnišničnih obravnav, ki niso odražale realnih stroškov. "S tem ukrepom se tako zagotovijo sredstva, da lahko bolnišnice poravnajo neplačane obveznosti oziroma odplačajo posojila, ki so jih nekatere najele pri zakladnici, da so lahko tekoče poslovale," je pojasnila. Meni, da bodo tako dosegli stabilnejše poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in hkrati ohranili ustrezno dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev in kakovostne zdravstvene oskrbe za prebivalce. Dodatna sredstva po predlogu znašajo 65 milijonov evrov.
Predlog zakona določa tudi možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe bolniškega staleža, "kar krepi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni". Predlagajo tudi, da se med bolniškim staležem ne sme opravljati pridobitne dejavnosti. Ob kršitvah je predvidena globa in odvzem nadomestila.
Z zakonom urejajo tudi vir financiranja mentorskega dodatka iz proračuna, ki zaposlenim pripada že danes in je zapisan v kolektivni pogodbi, vendar vir financiranja ni bil urejen.
Za ureditev stanja na področju urgentne medicine zakon uvaja finančno spodbudo za izbiro te specializacije. "Verjamem, da bomo s tem in drugimi ukrepi povečali zanimanje za to specializacijo in vpis. Veste, da je bil na jesenskem razpisu za specializacije iz urgentne medicine prijavljen samo en kandidat," meni Prevolnik Rupel.
V predlogu podaljšujejo tudi nekatere ukrepe iz prejšnjih interventnih zakonov, "ki so se izkazali za učinkovite". To so med drugim prenos nekaterih kompetenc izbranega osebnega zdravnika na medicinske sestre in enotna stopnja znanja slovenskega jezika B2 za tuje delavce. Uvedli pa bi tudi stopnjo znanja slovenskega jezika B1 za bolničarja negovalca.
Na današnji seji je vlada obravnavala tudi predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu, a so obravnavalo prekinili, ker gre za sistemski zakon in ga bo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet. Vlada naj bi ga po besedah Prevolnik Rupel ponovno obravnavala na naslednji seji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.