Tako naj bi dogovor, ki so ga Slovenija, Hrvaška in Italija sprejele prejšnji petek, postal dokument Unije.
"Vsa slovenska stališča so bila sprejeta in s tem bo tudi na ravni EU potrjen dogovor treh državnih sekretarjev, da cona ne bo veljala do skupnega dogovora," je dejal državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej Logar.
Kot je znano, je Hrvaška najprej razglasila ekološko ribolovno območje in precej časa se ni odzivala na slovenske pobude o pogovorih. Po sprejemu Slovenije v EU in hrvaški želji, da z unijo čimprej začne pristopna pogajanja, pa je hrvaški sabor sprejel odločitev, po kateri omenjena cona ne velja za članice evropske unije, dan zatem pa so se Hrvati v Bruslju s Slovenijo in Italijo sporazumeli, da cone ne bodo izvajali, dokler ne dosežejo skupne rešitve.
Na odločitev Bruslja se je odzval tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Po njegovih besedah bo tako na vrhu unije omenjeni dogovor potrjen ali povedano drugače, dogovor slovenskega hrvaškega in italijanskega državnega sekretarja, da hrvaška ekološka ribolovna cona ne bo veljala do skupnega dogovora vseh vpletenih, naj bi odslej veljala kot sporazum na ravni evropske unije. "Ta zagotovila, ki so zagotovila privrženosti Hrvaške evropskim standardom, si želimo priključiti dokumentom Evropskega sveta," je dejal minister Rupel.
Dejstvo, da so v Bruslju upoštevali slovenska stališča dokazuje, da Slovenija uživa razumevanje in podporo v Evropski uniji, pravi Rupel. Naša stališča naj bi odločno podprla tudi Italija in evropska komisija. Tako za Slovenijo naj ne bi bilo več ovir za podporo hrvaški kandidaturi za članstvo v uniji, vendar pa slovenska stran ob tem poudarja, da je Slovenija le ena od 25-ih članic, ki mora dati naši južni sosedi zeleno luč.
Odločitev odbora stalnih predstavnikov držav članic Evropske unije (coreper), je pozdravil tudi premier Rop. Kot je povedal, si je Slovenija vseskozi prizadevala, da bi v osrednji dokument Evropskega sveta vključili to, kar je bilo dogovorjeno v dosedanjih postopkih. "To je za Slovenijo ugodno in pomeni, da je stanje, kar se tiče Slovenije, sedaj sanirano," je menil premier.
Sicer pa se Hrvaški v sklepih z vrha ob omembi problema ERC obeta tudi omemba vprašanja sodelovanja s haškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Kot je bilo moč izvedeti, naj bi voditelji od Zagreba terjali polno spoštovanje teh obveznosti.
