Nosilec popoldanske razprave Drago Zajc s Fakultete za družbene vede je osrednjo pozornost namenil modernemu slovenskemu parlamentarizmu, ki je junija 1991 privedel do osamosvojitve in s tem do oblikovanja prvega samostojnega nacionalnega parlamenta v zgodovini. Med poglavitnimi značilnostmi slednjega je izpostavil zelo velik pomen, ki ga v sistemu parlamentarne demokracije državnemu zboru podeljuje ustava, čeprav gre za enega najmanjših in najbolj obremenjenih parlamentov v Evropi. Drugo značilnost predstavlja primerjalno gledano zelo nizek volilni prag za vstop v parlament, veliko število političnih strank in oblikovanje t.i. pragmatičnih koalicij, ki povzročajo stanje neprenehnega tekmovanja in nasprotovanja med koalicijskimi partnericami. Za razliko od Slovenije naj bi vse postsocialistične države volilne prage doslej že dvignile na pet odstotkov.
Med ostalimi slabostmi je Zajc izpostavil še težave zaradi neobstoja t.i. parlamentarne elite s potrebnimi institucionalnimi znanji, ki jih poslanci lahko pridobijo šele skozi več mandatov. Za sicer slab ugled državnega zbora so po njegovem prepričanju odgovorna tudi poročanja množičnih javnih medijev z zanemarjanjem vsebinskega dela in poudarjanjem ekscesnih parlamentarnih pojavov. Kljub temu pa je po Zajčevem prepričanju učinkovitost DZ mogoče celo višja kot v katerem od drugih evropskih parlamentov.
