Večina poslanskih skupin v državnem zboru je danes v okviru prve obravnave predloga zakona o sodelovanju med vlado in parlamentom v zadevah Evropske unije predloženi zakonski osnutek označila za dobro podlago za nadaljnjo obravnavo v duhu nadaljevanja uspešnega sodelovanja med obema institucijama iz obdobja predpristopnih pogajanj.
So se pa stranke strinjale, da ostaja edino odprto vprašanje stopnja zavezujočnosti stališč, ki jih bo v posameznih evropskih zadevah sprejel državni zbor, za vlado. Poslanske skupine so se odzvale tudi na pripombe, ki jih je na predlog zakona podala vlada. Največ pripomb je bilo slišati iz vrst opozicije, ki je opozorila na nevarnost, da bi si vlada priborila preveč svobode, ter menila, da je v nasprotju z vladnimi stališči treba praviloma zagotoviti odprtost zasedanj pristojnih parlamentarnih delovnih teles, ki bodo obravnavale zadeve s področja EU.
Zakon bo opredelil in uredil način delovanja zakonodajne oblasti v pogojih članstva Slovenije v EU, zlasti glede razmerja med DZ in vlado, narekujejo pa ga marca lani sprejete ustavne spremembe. Te določajo, da v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada o teh zadevah obvešča parlament, ta pa lahko sprejema stališča, ki jih vlada upošteva. Vlado torej osnutek zakona močno zavezuje predvsem glede transparentnosti do DZ, mnenja državnega zbora glede EU zadev pa so za vlado v glavnem politično, ne pa tudi zakonsko zavezujoča.
