Komisija državnega zbora za evropske zadeve (KEZ) je na današnji nujni seji ocenila, da je osnutek zakona o sodelovanju med vlado in državnim zborom pri zadevah Evropske unije dovolj dobra podlaga za začetek zakonodajnega postopka. KEZ je zato kolegiju predsednika DZ priporočila, naj pripravi vnovično obravnavo osnutka zakona, nato pa naj bi vodje poslanskih skupin zakonski predlog podpisali in ga vložili v parlamentarno proceduro, ob možnosti, da lahko pride v postopku sprejemanja zakona še do potrebnih dopolnitev.
Edino še odprto vprašanje v osnutku zakona ostaja tisto o stopnji zavezujočnosti stališč, ki bi jih o zadevah EU sprejemal DZ, za vlado. Snovalci zakona pri tem oklevajo med t.i. finskim in danskim modelom. Sedanji osnutek zakona v glavnem sledi finskem modelu, kjer o evropskih zadevah odloča le t.i. veliki odbor, ima pa tudi "inovacijo" v delu, v katerem določa, da lahko DZ na plenarnem zasedanju, pod določenimi pogoji, odloča o EU zadevah.
Predsednik KEZ Alojz Peterle (NSi) je menil, da je vprašanje zavezujočnosti ustrezno in dovolj jasno rešeno že s 3. a členom marca letos spremenjene slovenske ustave, kjer je zapisano, da vlada upošteva stališča DZ o evropskih vprašanjih. Je pa podprl možnost obravnave posameznih vprašanj na plenumu, kjer naj bi imele sprejete odločitve po njegovem mnenju večjo politično težo, še vedno pa to ne pomeni, da bi bila stališča parlamenta v tem primeru za vlado pravno zavezujoča. Zato Peterle tudi ne bi spreminjal sedanjega besedila 11. člena osnutka zakona, kjer naj bi po nekaterih predlogih še bolj natančno opredelili zavezujočnost "evropskih" stališč parlamenta za vlado. Sicer so se člani komisije strinjali, da je potrebno s sprejemom zakona pohiteti, zato so načeloma podprli predlagani osnutek dokumenta, ki ga je po njihovem mnenju možno natančneje doreči v teku parlamentarnega postopka.