Na mizi je bila novela Zakona o dohodnini, ki bi vsakemu zaposlenemu prinesla višjo neto plačo. A se je tik pred glasovanjem zataknilo. Če bi glasovali danes, bi bilo razmerje glasov 44 za in 44 proti. Odsoten je bil namreč eden od koalicijskih poslancev, poslanec DeSUS Robert Polnar pa zakonu nasprotuje. Tak rezultat bi tako pomenil padec novele zakona. Tik pred glasovanjem je tako prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej predlagal poslanec SDS Danijel Krivec, večina navzočih pa je s tem soglašala.
Vlada je predlog novele zakona o dohodnini v obravnavo v državni zbor poslala v začetku maja in na oktobrski seji je ob obstrukciji večjega dela opozicije uspešno prestal prvo obravnavo. Po predlogu bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3500 na 7500 evrov. S tem se bodo neto plače vsem delavcem povečale, je v razpravi zatrjeval finančni minister Andrej Šircelj.
Razbremenitev dohodka bi bila glede na predlog postopna. Splošna olajšava za davčno leto 2022 bi tako znašala 4500 evrov, za leto 2023 5500 evrov, leta 2024 bi znašala 6500 evrov, leta 2025 pa 7500 evrov. Menijo, da bodo z razbremenitvijo na področju dohodnine pridobila tako podjetja kot tudi posamezniki.
Teoretični izračuni pri posamezniku, ki uveljavlja samo splošno olajšavo, kažejo, da bo v posameznem letu glede na trenutno višino splošne olajšave, to je 3500 evrov, dosegel več razbremenitev.
Vlada predlaga še nekaj drugih sprememb zakona, ki se zdijo opoziciji nevarne za vzdržnost javnih financ, največ ugodnosti pa prinašajo najpremožnejšim. Med predlaganimi spremembami je tako tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ponovna uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.
Prav tako naj bi se znižala stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter skrajšal čas, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Dohodke iz najema bi obdavčili po bistveno nižji stopnji, in sicer bi stopnjo dohodnine s 27,5 odstotka zmanjšali na 15 odstotkov, normirane stroške pa s 15 odstotkov na 10 odstotkov.
Mesec: Gre za enega najbolj škodljivih zakonov te vlade pred volitvami
Poslanec Levice Luka Mesec je o predlogu novele zakona o dohodnini, s katero naj bi že 1. januarja 2022 prišlo do kar nekaj razbremenitev, dejal, da gre za enega najbolj škodljivih zakonov te vlade pred volitvami. "Takega zakona se ne bi smelo sprejemati pred volitvami, ampak bi morala biti odločitev prepuščena naslednji vladi, kakršnakoli že bo," je dejal.
Opozoril je, da se s predlaganimi rešitvami vrta 800-milijonsko luknjo v proračun, nagrajuje pa en odstotek najbolje plačanih v državi. "Vlada običajnim zaposlenim ljudem meče drobtine, debele kose pa reže tistim na vrhu," je bil slikovit. "Nekdo s tisoč evrov bruto plače bo naslednje leto dobil 13 evrov več na mesec, nekdo z 10.000 evrov bruto plače pa 130 evrov več. Upokojenec s 1000 evrov pokojnine ne bo dobil nič, upokojenec s 3000 evrov pokojnine pa 150 evrov," je povzel bistvene predlagane rešitve.
V Levici so zato vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o predlaganih rešitvah, saj menijo, da bi morali o zakonu odločati ljudje.
Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v obravnavo v DZ v začetku maja in na oktobrski seji je ob obstrukciji večjega dela opozicije uspešno prestal prvo obravnavo. Drugo obravnavo so poslanci opravili v torek, ko mu je ponovno nasprotoval večji del opozicije. Dejan Židan iz vrst SD je denimo opozoril, da manj pobranih davkov pomeni revnejšo državo, manj sociale in manj solidarnosti, zato bi ga morali zavrniti.
Šircelj je sicer v razpravi zatrjeval, da se bodo z uveljavitvijo novele zakona neto plače vsem delavcem povečale. S tem se bo tudi povečala tudi konkurenčnost in zagotavljala vzdržna gospodarska rast. Poudarjal je, da razbremenitve pri davkih omogoča rast davčnih prihodkov. Teh se je letos do novembra v proračun steklo 19,8 odstotka več kot pred letom in tudi 5,7 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2019.
KOMENTARJI (134)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.