O tem, kaj bo z našim okoljem, naj odloča tudi javnost!

Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je novela o kmetijskih zemljiščih v nasprotju z ustavo, bo novela razveljavljena, poslovnik DZ pa bo moral biti dopolnjen tako, da bo, kadar se bo odločalo o okolju, nujno morala biti zagotovljena udeležba javnosti, je ob današnji vložitvi pobude za oceno ustavnosti pojasnila Renata Karba iz Umanotere.

Za to pobudo se je skupina šestih nevladnih okoljskih organizacij odločila, ker ugotavljajo, da je bila novela zakona o kmetijskih zemljiščih sprejeta po skrajšanem postopku in brez sodelovanja javnosti, kar pa je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, katere podpisnica je Slovenija. Ta nam nalaga dolžnost, da v postopku sprejemanja okoljske zakonodaje nujno mora zagotoviti sodelovanje javnosti, je pojasnila Karba. Organizacije zato želijo doseči razveljavitev zakona in obenem zahtevajo, da se v poslovnik DZ vnesejo določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnosti za primer, ko zakon predlagajo poslanci.

Predsednik DZ Gregor Virant se strinja, da bi bilo primerno, da bi bila strokovna in širša javnost vsakokrat vključena v obravnavo zakonskih predlogov na matičnem delovnem telesu, prav tako pa bi bilo smiselno dopolniti poslovnik DZ tako, da bi bilo vključevanje zainteresiranih javnosti v zakonodajni proces obvezno, so sporočili iz DZ.

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič omenjene pobude ni komentiral, so pa z ministrstva posredovali sporočilo, da je njihovo načelno stališče, da je v sprejemanje vseh pomembnejših predpisov in njihovih sprememb vključena tudi strokovna in širša javnost.

Nevladniki: novela ogroža samooskrbo s hrano

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, kot izpostavljajo nevladne organizacije, zmanjšuje zaščito kmetijskih zemljišč, poslovnik DZ pa omogoča sprejetje zakonov z vplivom na okolje brez sodelovanja strokovne in širše javnosti. Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim so poslanci uzakonili ukinitev oziroma znižanje nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je začela veljati 15. avgusta.

"Sprejet je bil po skrajšanem postopku, v katerem je bilo preslišano enoglasno odklonilno mnenje kmetijske in prostorske stroke, spregledan poziv civilne družbe s podpisi več kot 5000 državljanov in na kratko odpravljen odložilni veto državnega sveta," opozarjajo okoljske organizacije. Poslanci po mnenju nevladnikov prav tako niso upoštevali mnenja komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da gre za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev in opozorila, da je dolžnost države, da zavaruje javni interes, tako da sprejme zakon po opravljeni javni razpravi in na osnovi strokovnih utemeljitev.

Ker se vsebina spornega zakona nanaša na zmanjševanje zaščite kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem, gre zaradi zaskrbljujočega stanja kmetijskih zemljišč za zagotavljanje samooskrbe s hrano po mnenju pobudnic tudi za kršitev 71. in 72. člena ustave, ki državi nalagata posebno varstvo kmetijskih zemljišč in skrb za zdravo življenjsko okolje.

Konkurenčnost gospodarstva ali razprodaja zemlje?

Novela prinaša črtanje odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50. Za tlorisno površino pa se bo po novem zakonu štela tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja projektno dokumentacijo.

Novela je veliko prahu dvignila predvsem v strokovnih vrstah, kjer so opozarjali na možnost razprodaje najboljše kmetijske zemlje, ki jo bo lahko omogočil nov zakon. Koalicijske stranke pa so nov zakon zagovarjale predvsem, ker naj bi z njim pospešili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.