Slabo skrb za bolnika dokazuje že dejstvo, da se o umiranju in smrti neradi pogovarjamo. Rezultat je slabo komuniciranje z bolnikom, ki so prepogosto deležni premajhne pozornosti. Komuniciranje z bolniki je na težki preizkušnji zlasti v težkih, zapletenih in bolečih okoliščinah, ko je potrebno sporočiti slabo in neugodno novico.
"Mislim, da je problem v celotni družbi, ki tabuizira umiranje, smrt in žalovanje ali hudo bolezen. Zaradi tega je veliko neiskrenosti, " pravi onkologinja Metka Klevišar, s Slovenskega društva Hospic. Zanimivo je, da bolniki lažje komunicirajo z medicinskimi sestrami in negovalnim osebjem, četudi za njihovo zdravje v prvi vrsti skrbijo zdravniki. Kar 80 odstotkov pritožb, ki prihajajo na Zdravniško zbornico, omenjajo neprijazen odnos bolnišničnega osebja do bolnikov ali svojcev.
Eldar Gadžijev, strokovni vodja kirurgije v Splošni bolnišnici Maribor, vidi več razlogov za slabo komunikacijo s strani zdravniškega osebja: "Gre za strah pred tem, da bi rekli "ne vem", vpliva tudi občutek nemoči, saj bolniki včasih tudi od zdravnikov zahtevajo nemogoče."
Dober odnos dokazano vpliva pozitivno na manjše bolečine in manj pooperativnih zapletov, manjšo porabo zdravil in krajšo ležalno dobo v bolnišnicah. Glede na to, da se lahko komunikacije tudi naučimo, je v Sloveniji organiziranih nekaj izobraževalnih programov za zdravstveno osebje. Kljub komunikacijskim tegobam pa še vedno ostajajo problemi v zvezi s slabim varovanjem zasebnosti v bolnišnicah in dolge čakalne vrste.
