Ambrožič: Pri računalniški analizi so se zgodile neljube napake

Poslanec Pozitivne Slovenije Borut Ambrožič naj bi v svojem magistrskem delu prepisoval iz tuje diplome. Na novo prepisovalno afero so se odzvali tudi v njegovi stranki, kjer so zahtevali pojasnila. Na mariborsko pravno fakulteto, kjer je poslanec magistriral, in na mariborsko fakulteto za računalništvo, ki je naredila računalniško analizo magistrskega dela oziroma primerjavo s tujo diplomo, so iz stranke poslali dopis s prošnjo za preučitev omenjenega primera.

Kot so sporočili iz stranke, so že prejeli oba odgovora, ki ju lahko najdete na dnu članka. Dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Borut Žalik je v odgovoru zapisal, da je ''računalniška analiza skladnosti dveh besedil opozorila na večje ujemanje; eno izmed njih je magistrsko delo mag. Boruta Ambrožiča. V kolikšni meri ugotovljeno ujemanje vpliva na izvirnost magistrske naloge, naša fakulteta ne more presojati, saj je magistrsko delo s področja prava."

Dekan mariborske pravne fakultete Saša Prelič pa je stranki odgovoril, da je na podlagi Statuta Univerze v Mariboru sklical sejo Senata Pravne fakultete. Temu je, kot so sporočili iz Pozitivne Slovenije, ''predlagal, da imenuje tričlansko komisijo iz vrst habilitiranih univerzitetnih učiteljev. Naloga te komisije bo proučitev utemeljenosti suma, da magistrska naloga ni rezultat ustvarjalnosti in lastnih dosežkov avtorja. Komisija bo celovito preverila vse relevantne okoliščine, na razgovor pa bo povabila tudi Ambrožiča."

O usodi poslanca bo stranka odločala 31. julija, čeprav je bilo sprva napovedano, da bo odločitev padla ta teden. Na seji sveta bodo člane seznanili z dosedanjimi ugotovitvami in sprejeli sklep o nadaljnjem statusu poslanca Ambrožiča v poslanski skupini in stranki Pozitivna Slovenija, so še dodali.

Ambrožič je prepričan, da je šlo za napako

Medtem pa se je odzval Ambrožič, ki je vnovič odločno zavrnil očitke, da je v svojem magisteriju prepisal večino tuje diplome. Prepričan je, da je pri računalniški analizi, ki je to pokazala, prišlo do "neljubih napak".

Če bi navedbe o prepisu držale, pa bi to po njegovih izračunih pomenilo, da prepisano besedilo v njegovi magistrski nalogi obsega vse od 55 do 246 strani. To pa po njegovem ni mogoče, saj njegova magistrska naloga obsega 265 strani, diplomska naloga pa 38.

Ambrožič očitke zavrača, zato je profesorja Milana Ojstrška iz Fakultete za računalništvo in informatiko že zaprosil za pojasnila glede računalniške analize. Kot je v sporočilu za javnost pojasnil poslanec, želi od profesorja odgovor, na podlagi česa posebni program ugotavlja zadostno stopnjo individualnosti. Zanima ga tudi, kdo vse uporablja omenjeni program, katerih je bilo zadnjih 1000 primerov uporabe tega programa in kakšni so rezultati.

Sprašuje še, v kakšne namene uporabljajo program, kdaj in kdo uporabo določi, kdo je razvil program in kakšno metodologijo uporablja, kakšne so omejitve in reference programa, kdo ima licenco za interpretacijo rezultatov programa in kdo mu jo je podelil. Poslanca nenazadnje zanima, ali računalniški program upošteva citate.

Odgovori mu bodo, pravi, pomagali "pri razjasnitvi hude obtožbe, ki trenutno leti na moje avtorsko delo". Spomnil je še, da so le ugotavljali podobnost med besedili, medtem ko o plagiatorstvu odločajo strokovnjaki. Glede na zakonodajo in pravno prakso je namreč nujni pogoj za avtorsko delo zadostna stopnja individualnosti, je še navedel poslanec.

To po njegovem mnenju pomeni, da se delo loči od enakih ali podobnih avtorskih del, kar pa da je v njegovem primeru več kot očitno.