Kot je dejal Cowen, bo po potrebi nato sklican nov pogajalski krog 24. maja, na dogovor o ustavi pa predsedstvo računa 17. oziroma 18. junija na vrhunskem zasedanju v Bruslju.
Takšen načrt je v Luksemburgu pozdravil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, saj "Slovenija podpira irsko predsedstvo v načrtih, da EU pride do sprejema ustave junija," kot je bilo tudi dogovorjeno na vrhunskem zasedanju marca. Pogajanja ne bodo lahka, saj so odprta še vsa ključna vprašanja, je dejal Rupel. Poleg tega je zaradi napovedi Velike Britanije, da bo o ustavi sklicala referendum, slednji spet aktualna tema in dodaten pritisk, je dejal slovenski zunanji minister.
Medvladna pogajanja o ustavni pogodbi so neslavno propadla decembra lani, ko se 25 državam ni uspelo dogovoriti predvsem o enem ključnem vprašanju, to je načinu odločanja v EU. To vprašanje je še vedno odprto, enako kot prihodnja podoba osrednjih institucij in širitev večinskega glasovanja v nasprotju z soglasjem. Ustavo naj bi EU sicer dorekla na podlagi osnutka, ki ga je poldrugo leto pripravljala konvencija o prihodnosti povezave pod vodstvom nekdanjega francoskega predsednika Valeryja Giscarda d'Estainga.
Brez dogovora o prodaji gensko spremenjene koruze
Kmetijski ministri Evropske unije so začeli redno mesečno zasedanje. Ministri uvodoma niso uspeli doseči dogovora o začetku prodaje gensko spremenjene sladke koruze v Evropi in so odločitev o koncu moratorija na prodajo gensko spremenjenih proizvodov prepustili Evropski komisiji.
Zasedanja se, še zadnjič pred širitvijo EU v vlogi opazovalcev brez pravice soodločanja, udeležujejo tudi kmetijski ministri iz novink, med katerimi je prvič novi slovenski minister Milan Pogačnik. Kot je dejal pred začetkom zasedanja, bo Slovenija na področju transporta živih živali sprejela ves pravni red, na novo nastajajoča pravila pa zanjo niso posebej problematična. "Slovenija je majhna država in transport živali čeznjo ne bo v nobene primeru terjal več kot šest ur, zato za nas nova pravila niso tako ključna. Problem predstavljajo za velike države, ki bodo morale zagotavljati ustrezna počivališča," je dejal Pogačnik.
Kar se gensko spremenjene hrane tiče, pa Slovenija za zdaj ne spreminja svojega stališča in želi ostati prosta gensko spremenjenih organizmov, to pomeni, da jih ne želi pridelovati. "Ali ji bo to uspelo, bo pokazal čas," je tudi pristavil minister Pogačnik. Kar se prodaje gensko spremenjene hrane tiče, smo nekoliko bolj odprti: Načeloma je prodaja dopustna, če gre za jasno označene izdelke, je razložil.
Med članicami Unije obstajajo velike razlike glede uporabe gensko spremenjene hrane. Proti prodaji gensko spremenjene koruze so danes glasovali ministri Francije, Portugalske, Avstrije, Luksemburga, Grčije in Danske, tri države (Španija, Nemčija in Belgija) so se vzdržale, ostale pa so glasovale za konec večletnega moratorija.