Medtem ko so se nekatere evropske države v zadnjih letih odločile za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka oziroma razmišljajo o tem, med drugim Hrvaška, pa Slovenija po besedah ministra Šarca "še ni tako daleč". Kot enega od razlogov je navedel preureditev vojašnic, v katerih ni dovolj prostora za bivanje, prav tako pa niso izpolnjene nekatere druge zahteve za uvedbo tovrstnega naborništva.

"Tako da je trenutno popolnoma preuranjeno govoriti, da bi mi karkoli uvajali v to smer," je povedal Šarec.

Poteka pa o tem razprava. Možnost popolnjevanja SV z obvezno rezervo in vojaki na obveznem služenju vojaškega roka vključujejo tudi nedavno predstavljeni dokumenti o novih obrambnih strategijah.

Po Šarčevem mnenju je treba sprva zagotoviti dovolj kadra za profesionalno vojsko. Povedal je, da so lani prvič po letu 2010 zabeležili več kot 300 novih zaposlitev v vojski, kar je preseglo število odhodov v pokoj. Poleg tega je v pogodbeni rezervi že okoli 900 pripadnikov. Tako da ima SV ob upoštevanju pogodbene rezerve več kot 7100 vojakov, je dejal.

Spremembe na področju zaposlovanja, ki so jih začeli uvajati po njegovem prihodu na ministrstvo junija 2022, že dajejo rezultate, je še povedal. Med drugim so po njegovih besedah čas od oddaje vloge za zaposlitev do same zaposlitve skrajšali s približno štirih mesecev na okoli tri tedne.

Poudaril je, da ne gre še za trend, saj bo mogoče o tem govoriti šele čez več let. "To ni lahko delo. Tako da tukaj brez kakšnih zadržkov povem, da bomo videli v bodoče, kako bo šlo naprej. Zaenkrat kaže dobro, upam, da bo tako tudi ostalo," je sklenil Šarec.

"Slovenija mora biti pripravljena na zaščito svojega prebivalstva"

"Slovenija mora opraviti svojo nalogo biti pripravljena na zaščito svojega prebivalstva in svojega ozemlja, kar tudi delamo," je po zasedanju obrambnih ministrov Nata povedal Šarec.

Zato nadaljujejo modernizacijo Slovenske vojske in pridobivanje kadrov s spremenjenim pristopom, je dejal. Tretja komponenta, ki je po ministrovih besedah prav tako izjemno pomembna in brez katere tudi prvi dve nimata nobenega učinka, pa je, kako Slovensko vojsko integrirati v slovensko družbo, da bo ta vojsko prepoznala kot enega od stebrov nacionalne varnosti in obrambe.

"Če bomo delali na tem, da se gre v tej smeri, potem ne bo pomembno, kaj kdo v tujini izjavlja, ampak bomo sami vedeli, da smo naredili vse, kar smo mogli narediti za to, da imamo usposobljeno vojsko. To se mi zdi pravzaprav najbolj pomembno," je povedal Šarec.

S tem se je odzval na izjave najverjetnejšega kandidata republikancev na ameriških predsedniških volitvah Donalda Trumpa, ki je v soboto na predvolilnem zborovanju v Južni Karolini večkrat ponovil, da je nepravično, da so ZDA zavezane obrambi 30 ostalih članic Nata. Dejal je tudi, da bi Rusijo spodbudil k napadu na članice Nata, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti.

Letos bo po navedbah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo izpolnilo 18 od 31 članic zavezništva. Slovenije ni med njimi, predvidoma bo namenila 1,31 odstotka BDP. Cilj je, da bi dva odstotka dosegla leta 2030.

Minister Šarec je po današnjem zasedanju obrambnih ministrov pojasnil, da se je povečevanje obrambnih izdatkov zaradi lanskih poplav nekoliko upočasnilo, vendar pa se nominalno še vedno povečujejo. Šarec se je ob robu zasedanja sestal z nemškim kolegom Borisom Pistoriusom. Ta mu je izročil podpisano listino med nemškim obrambnim ministrstvom in proizvajalcem sistema zračne obrambe srednjega dosega Iris-T za dobavo sistema Sloveniji.

Slovenski obrambni minister pa je podpisal tudi pismo o nameri za pridružitev zmogljivostni koaliciji za protizračno obrambo za Ukrajino, je obrambno ministrstvo sporočilo na družbenem omrežju X.

Nadaljnja podpora Ukrajini je bila sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju, v okviru katerega je potekalo tudi zasedanje Sveta Nato–Ukrajina. Že v sredo pa je potekalo virtualno srečanje kontaktne skupine za podporo Kijevu pod vodstvom ZDA.