Po mnenju ministra Rupla rabi Slovenija pri vključevanju pomoč čim večjega števila Slovencev, tudi tistih po svetu. V živahni razpravi, ki je sledila, je Rupel predstavil nekatere argumente v prid članstvu v zvezi NATO, posebej pa je izpostavil pomen resne in argumentirane razprave o vseh vidikih slovenskega vključevanja v zavezništvo. "Če bo potrebno, se bomo rojakom oglasili s pobudami za podporo vključevanju," je še dejal minister, ki se je v svojem nastopu sicer spomnil tudi na čas osamosvajanja in prizadevanj za mednarodno priznanje slovenske države.
Na vprašanje iz občinstva, zakaj se v slovenski javnosti pojavlja nasprotovanje zvezi NATO, pa je Rupel naštel tri vidike. Najprej je omenil vpliv razočaranja, ki ga je slovenska javnost doživela ob madridskem vrhu leta 1997, ko zveza NATO Slovenije ni povabila medse. Drugi razlog so mnoge neresnice, ki jih moramo zanikat, in fame, ki jih moramo preganjati, je dejal Rupel, ki je kot tretji razlog navedel pojavljanje antiamerikanizma v naši družbi.
Zunanji minister je opozoril tudi na nevarnost tako imenovane "brezplačne vožnje". Gre za fenomen, s katerim označujejo države, ki imajo pozitivne koristi od mednarodnih prizadevanj, v katerih same sicer ne sodelujejo. Kot primer take države nekateri omenjajo Avstrijo, Slovence pa sumijo, da so nekoliko podobni Avstrijcem, je še pripomnil. Državam, ki se izogibajo odgovornosti v času krize nihče ne bo pomagal, saj mednarodni odnosi temeljijo na solidarnosti, je še dejal minister.
Kot govornika sta na tematskem večeru nastopila tudi podpredsednik Slovenske konference SSK Janez Dular in predsednik Slovenskega odbora za NATO Miha Pogačnik. Dular, prvi slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je povedal, da imajo Slovenci po svetu velik ugled in političen vpliv v družbah, v katerih živijo, obenem pa imajo dostop do najpomembnejših ljudi v svojih novih domovinah.
Pogačnik, sicer predstojnik katedre za mednarodnopravne znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani, pa je dejal, da ima Slovenija enake vrednote kot zveza NATO, katere delovanje je sicer popolnoma v skladu z načeli Združenih narodov. Pogačnik, ki je prav tako naštel pozitivne posledice slovenskega vključevanja v zavezništvo, pa je obenem opozoril, da bi Sloveniji članstvo v zavezništvu omogočilo tudi lažje sledenje razvojnim tendencam v svetu.
Iz občinstva se je oglasil tudi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Milan Jazbec, ki je predstavil okvirne finančne vidike slovenskega vključevanja v zavezništvo. Članarina v zavezništvu naj bi tako znašala približno pol odstotka obrambnega proračuna države, oziroma po lanskih vrednostih približno milijon ameriških dolarjev (približno 257 milijonov tolarjev). Med stroške članstva spadajo tudi stroški operacij za podporo miru, ki pa so zelo relativni, je še dejal Jazbec. V okviru sedanjih projektov sodelovanja Slovenija sicer namenja približno tri milijarde tolarjev za obdobje dobrega pol leta, je pojasnil državni sekretar. Tretji strošek je sicer vezan na plače osebja v strukturah zavezništva in na misiji v Bruslju.
