Kot je pojasnil tajnik Stranke slovenskega naroda (SSN) Zdenko Vinko Vincenc, nasprotujejo temu, da bi državni zbor - na podlagi odločbe ustavnega sodišča - sprejel zakon, s katerim bi tistim nekdanjim prebivalcem države iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so po osamosvojitvi zapustili Slovenijo, vse pravice vrnili za nazaj. Doslej so zbrali več kot 1700 podpisov, ki jih bodo skupaj z referendumsko pobudo predali predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju takoj, ko bo vlada predlog zakona, s katerim naj bi "paketno" rešili vprašanje izbrisanih prebivalcev Slovenije, vložila v parlamentarno proceduro.
"Ste za to, da se vprašanje izbrisanih rešuje paketno z zakonom in da se status stalnega prebivališča za nazaj dodeli z odločbami tudi tistim, ki so Slovenijo zapustili, ne da bi se pred tem odjavili, kar je v nasprotju z 20. členom zakona o tujcih iz leta 1991," se glasi vprašanje, o katerem naj bi - če bo referendumska pobuda uspela - državljanke in državljani odločali na referendumu.
SSN, ki se sicer v svojih programskih smernicah med drugim zavzema za zaostritev pogojev tujcem za pridobitev državljanstva ter vrnitev beguncev nazaj v njihovo domovino, ne nasprotuje temu, da se vrne stalno prebivališče ljudem, "katerim so se res zgodile krivice". Nasprotujejo pa temu, pravi Vincenc, da bi pravice za nazaj in s tem tudi status državljana dobili "tisti, ki so zapustili Slovenijo s t.i. Jugoslovansko ljudsko armado". Gre za nekdanje oficirje JLA - med njimi Vincenc omenja nekdanjega generala JLA Milana Aksentijevića in druge -, ki so po koncu osamosvojitvene vojne odšli iz Slovenije in so se nato vrnili nazaj, zdaj pa po besedah Vincenca poleg državljanstva zahtevajo še finančno odškodnino. Po izračunih SSN naj bi odškodninske tožbe - če bo zakon v obliki, kot naj bi bil predlagan, tudi sprejet -, znašale približno 80 milijard slovenskih tolarjev.
Vincenc zatrjuje - sklicujoč se na stari zakon o tujcih -, da so vsi, ki so zapustili Slovenijo, ne da bi se pred tem tudi odjavili, storili "kaznivo dejanje". Med pobudniki referenduma je tudi Franc Majcen iz Gornje Radgone.
V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi mora državni zbor razpisati zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali 40.000 volivcev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo - torej mora biti v zahtevi jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, zahteva pa mora biti ustrezno obrazložena -, poleg tega mora biti zahteva podprta s podpisi najmanj 1000 volivcev. Podpisi morajo biti zbrani na seznamu, v katerem je na vsakem listu podpisanega seznama opredeljena vsebina zahteve. Seznam vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča ter datum podpisa seznama.
Po vložitvi predsednik državnega zbora obvesti o dani pobudi najpozneje v treh dneh po prejemu ministrstvo za notranje zadeve, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, ter določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.
Poleg tega lahko državni zbor, če meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali da bi z odložitvijo sprejetja ali uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, pozove ustavno sodišče naj o tem odloči.
Kot je znano, je ustavno sodišče aprila letos razveljavilo zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ker jim od 26. 2. 1992, ko so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivanja v Sloveniji. Isti zakon je v neskladju z ustavo, ker ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji državljanom nekdanje SFRJ, ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca po zakonu o tujcih. Državni zbor mora po odločbi ugotovljene neskladnosti z ustavo odpraviti, ministrstvo za notranje zadeve pa mora po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji od 26. februarja 1992 naprej vsem tistim državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra prebivalcev in so dovoljenje za stalno prebivanje dobili po izpodbijanem zakonu le za naprej.
