Predsednik Janez Drnovšek je na tretji pogovor o prihodnosti Slovenije (prvi je bil namenjen slovenski zunanji politiki, drugi pa vrednotam) povabil nekatere ugledne znanstvenike, univerzitetne učitelje, politike in druge javne delavce ter predstavnike nevladnih organizacij in združenj. Gre za poskus vzpodbude razprave o stanju, pomenu ter prihodnji vlogi in nalogah države na področju znanja in znanosti v Sloveniji. Želijo tudi spodbuditi kritični razmislek o tem, kaj je treba spremeniti in kako se mora Slovenija organizirati v sodobni učeči se družbi, da bi znanje in znanost še v večji meri prispevala k promociji Slovenije v svetu, h krepitvi njene kulturne in narodne identitete, k dvigu družbenega proizvoda ter k splošnemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju.
Uvodničarji tokratnega pogovora so se dotaknili različnih tem: častni član SAZU in njen nekdanji predsednik France Bernik je govoril o znanosti in vrednotah, sedanji predsednik SAZU Boštjan Žekš o pomenu znanosti in visokega šolstva za razvoj, redni član SAZU in vodja odseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan Robert Blinc o slovenski znanosti danes in po vstopu v EU, minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber o visokem šolstvu danes in v prihodnjih letih ter ministrica za gospodarstvo Tea Petrin o vlogi znanosti za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Pogovor se nadaljuje z razpravo.
Razpravljalke in razpravljalci naj bi se osredotočili tudi na vrsto drugih vprašanj: kakšna je in bi morala biti vloga univerz in gospodarstva na področju znanja in znanosti, kakšen bi bil najprimernejši položaj raziskovalnih inštitutov, tehnoloških centrov in drugih organizacijskih oblik prenašanja znanj, kakšen naj bo odnos do znanja za tretje življenjsko obdobje ter kako zagotoviti uspešnejše sodelovanje univerz, inštitutov in uporabnikov znanja in znanstvenih dosežkov.
Odgovorili pa naj bi še na vprašanja, kako si predstavljamo znanost kot javno službo, kakšni finančni mehanizmi naj bi se uveljavljali, da bi spodbujali in pospeševali razvoj sodobnih znanj in znanosti ter kako zagotoviti uspešnejše in učinkovitejše vključevanje v evropski znanstveni prostor.
Pahor: Treba je vlagati v ljudi
Slovenija nima drugega vira, kot je človeški vir, zato je vanj treba vlagati, je dejal predsednik DZ Borut Pahor. Premier Anton Rop je menil, da je sicer mogoče narediti veliko. Slika pa ni enostavna, saj ne gre le za vprašanje deleža povečanja sredstev, ampak tudi za strukturo vlaganj. Resen problem podjetij sta med drugim tudi njihova inovacijska sposobnost in konkurenčnost, pravi Rop. Vprašati se moramo, ali si vsi, ne le država in vlada, želimo biti najboljši - v šolstvu, posameznem podjetju itd., ne pa povprečni. Vlada je dala priložnost znanosti in tehnološkemu razvoju, tudi s proračunskimi sredstvi, je še opomnil premier. Predsednik DS Janez Sušnik pa je opozoril na potrebo po tesnem sodelovanju med izobraževanjem oz. univerzo, znanostjo in gospodarstvom.
Minister za finance Dušan Mramor je v razpravi povedal, da se je proračunski delež, namenjen znanosti, v zadnjih treh letih pomembno povečal. Poudaril je pomen spodbujanja raziskav, ki naj bi jih tudi uspešno prenesli v prakso, torej gospodarstvo.
Slovenci odlični v povprečnosti
Blinc z Instituta Jožefa Stefana je poudaril, da tako kot v športu tudi na drugih področjih štejejo le najboljši rezultati in ne dobro in močno povprečje. "Če hočete dosežke, ki dosežejo razcvet, prenašati v industrijo, potem ne boste prenašali povprečnih dosežkov, ker ne bodo dali ekonomskega povračila. Morate prenašati le vrhunske dosežke in tu smo šibki," je dejal Blinc.