Predsednik republike Borut Pahor ob prihajajoči 30. obletnici samostojne države razmišlja o skupinski pomilostitvi starejših bolehnih zapornikov, poroča časnik Dnevnik. Pahor namreč meni, da je prihajajoče obeleževanje 30-letnice samostojnosti in neodvisnosti odlična priložnost za tak razmislek in morebitno odločitev za to.
"Pomilostitev je akt milosti, ki se med drugim lahko uporabi v primerih, ko vztrajanje pri izvršitvi kazenske sankcije v nekem konkretnem primeru ni v skladu z načelom humanosti," so za 24ur.com pojasnili v predsednikovem uradu. Kot so dodali, predsednik meni, da bi bilo primerno ugotoviti, ali so med aktualnimi obsojenci tudi tako hudo bolni, morda tudi že ostareli, pri katerih tudi direktorji zavodov za prestajanje kazni zapora ocenjujejo, da je prestajanje zaporne kazni za njih nehumano ter jim zaradi tega že dlje časa prekinjajo prestajanje kazni zapora.
"Zato je predsednik republike v luči obeleževanja 30-letnice samostojne in neodvisne Slovenije ter ob odločanju o konkretnih prošnjah za pomilostitev ocenil, da je aktualni trenutek morda primerna priložnost za pobudo ministrici za pravosodje, da bi, po seveda poprej opravljeni skrbni presoji, za morebitne take primere predsedniku republike predlagala pomilostitev po uradni dolžnosti. V skladu s 5. členom Zakona o pomilostitvi lahko namreč postopek pomilostitve po uradni dolžnosti začne le minister oziroma ministrica za pravosodje," so dodali.
Ministrstvo naklonjeno Pahorjevi ideji, a pod določenimi pogoji
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pri tem Pahorjevemu predlogu sicer ne nasprotuje, a opozarja, da naj bi bilo med starejšimi in bolehnimi zaporniki precej takšnih, ki prestajajo daljše zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter zoper spolno nedotakljivost. Pravosodno ministrstvo je tako naklonjeno predsednikovi ideji, a ob predpostavki, da se pri posamezniku skrbno preuči in upošteva težo kaznivega dejanja in druge relevantne okoliščine, če se na primer obtoženec lahko vrne v primerno socialno okolje, so za Dnevnik pojasnili na ministrstvu.
Obenem so pojasnili tudi, da je institut pomilostitve namenjen posameznim obsojencem, a je teh seveda lahko tudi več. Zakonodaja sicer pozna tudi postopek množične pomilostitve, amnestije, ki pa jo mora sprejeti državni zbor v obliki zakona. Ministrica za pravosodje v tem pogledu nima posebnih pooblastil, je pa članica vlade, ki lahko zakone predlaga (114. člen Poslovnika državnega zbora). Z zakonom lahko poslanci nato določijo, katere skupine zapornikov bodo izpustili na prostost. Na ministrstvu so ob tem še razložili: Kot izhaja iz veljavne zakonodaje, se lahko z amnestijo ali pomilostitvijo obsojencu popolnoma ali deloma odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo, izbriše obsodba ali odpravijo oziroma skrajšajo pravne posledice obsodbe, ali pa se storilcu odpusti pregon (96. in 97. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Amnestija in pomilostitev pomenita akt milosti in se nanašata na že izrečene obsodbe, razen v primeru, ko se odpusti kazenski pregon (v tem primeru govorimo o aboliciji). Sodna odločba ostane pri tem nespremenjena. Amnestija in pomilostitev imata – razen v primeru, ko se odpusti kazenski pregon – učinek samo na izrečeno kazen, in sicer tako, da povzročita njeno ugasnitev. Z omenjenima institutoma spremenjena odločba o kazenski sankciji se ravna po določbah splošnega dela KZ-1 (1. odstavek 98. člena KZ-1), ta pa postavlja omejitev, da se v primeru, ko je izrečena kazen dosmrtnega zapora, s pomilostitvijo ali na podlagi amnestije izreče lahko le kazen zapora od 25 do 30 let (2. odstavek 98. člena KZ-1). Oba instituta sta izraz volje najvišjih državnih organov, da se obsojencu kazen deloma ali v celoti odpusti. Amnestijo daje v Republiki Sloveniji Državni zbor, v obliki zakona, in se nanaša na poimensko nedoločen krog oseb. /.../ Z amnestijo je mogoče odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvršitev kazni, spremeniti izrečeno kazen v milejšo, izbrisati obsodbo ali odpraviti določeno pravno posledico obsodbe (96. člen KZ-1). Načini opredelitve kroga kaznivih dejanj oziroma kazni, na katere se amnestija nanaša, so različni. Zakon o amnestiji lahko določi kazniva dejanja, za katera se daje amnestija, lahko določi kazen, na katero se amnestija nanaša (npr. vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta), lahko pa sočasno uporabi obe opisani merili oziroma upošteva določena osebna stanja (npr. starejši, kronično bolni obsojenci ipd.). Na drugi strani pa je pomilostitev v Sloveniji v pristojnosti predsednika republike. S pomilostitvijo se po imenu določeni osebi odpusti pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba ali odpravi oziroma skrajša trajanje pravne posledice obsodbe (97. člen KZ-1). Poleg KZ-1 pomilostitve ureja tudi Zakon o pomilostitvi (ZPom). Pomilostitev se, tako kot amnestija, nanaša na odpustitev kazenskega pregona, odpustitev izvršitve kazni, spremembo izrečene kazni v milejšo, na izbris obsodbe ali na odpravo določene pravne posledice obsodbe. Poleg tega pa se pomilostitev nanaša tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti zajeti. V prvi skupini so tisti primeri, ko gre za spremembo izrečene kazni v milejšo. V zvezi s tem KZ-1 določa, da se sme s pomilostitvijo takšna kazen spremeniti v pogojno, kar pri amnestiji ni mogoče. V drugo skupino se uvrščajo tisti primeri, ko gre za učinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe. S pomilostitvijo je mogoče pravne posledico obsodbe odpraviti, ali pa skrajšati njihovo trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoče te posledice samo odpraviti. Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo, ali po uradni dolžnosti, postopek za pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona pa se začne le po uradni dolžnosti (4. člen ZPom). Postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti začne minister, pristojen za pravosodje (5. člen ZPom). V postopku pomilostitve ministrstvo lahko zahteva od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, organizacij in skupnosti podatke, potrebne za odločitev o pomilostitvi (15. člen ZPom), poleg tega pa ministrstvo v vsakem pomilostitvenem postopku predloži predsedniku republike poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih s predlogom ministra o pomilostitvi (16. člen ZPom).
Pahor od vseh predsednikov glede pomilostitev najbolj zadržan
Kot so za 24ur.com pojasnili v uradu predsednika republike, je Pahor v obeh svojih mandatih prejel veliko pobud za pomilostitve po uradni dolžnosti oziroma za sprejem zakona o amnestiji, ki ga sprejema državni zbor. Še posebej so se te pobude intenzivirale v času epidemije. "Predsednik republike je z vsemi prejetimi pobudami seznanil ministrstvo za pravosodje s prošnjo za njihovo preučitev," so sporočili.
Po podatkih prej omenjenega časnika pa je Pahor doslej ugodil šestim prošnjam za pomilostitev. Med njimi je na številne kritike naletela pomilostitev lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen.
Pahor pa je bil tarča kritik tudi zaradi svoje odločitve v letu 2013, da ne ugodi prošnji za pomilostitev zdravnice Nade Cesarec, ki je bila obsojena zaradi opustitve zdravniške pomoči. Zaradi te odločitve je tedaj komisijo za pomilostitve pri predsedniku republike zapustila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.
Danilo Türk se je za pomilostitev odločil v 19 primerih, Janez Drnovšek pa je v svojem mandatu pomilostil 99 ljudi. Največ obsojencev je pomilostil prvi predsednik Milan Kučan, ki je bil na čelu države dva mandata. V tem času je pomilostil 200 obsojencev, še piše Dnevnik.
KOMENTARJI (156)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.