Spomnil je, da so prve slovenske nabornike urili tako v učnem centru teritorialne obrambe (TO) v Pekrah pri Mariboru kot na Igu pri Ljubljani, Jugoslovanska ljudska armada (JLA) pa je zahtevala razpustitev obeh teh centrov. "Vendar pa se je poskus razpustitve centra s silo zgodil samo v Mariboru. V desetletjih, ki so minila od takrat, je postalo jasno, da je JLA oziroma Beograd takrat izbral Maribor zaradi napačne ocene," je dejal.
Na jugoslovanski strani so namreč po besedah Janše ocenjevali, da bodo Mariborčani podprli načrte, da se s silo zatre osamosvojitvene težnje Slovencev. "Namesto tega se je Maribor junaško uprl. In danes se bomo s pesmijo, glasbo, umetnostjo poklonili predvsem pogumu Maribora pred 30 leti," je dejal premier.
"Če Mariborčani ne bi prišli na ulice, takrat ko so v kasarnah v Mariboru tanki prižigali motorje, je veliko vprašanje, ali bi takrat lahko situacijo obvladali brez večjih žrtev," je dodal in spomnil na prvo žrtev med slovenskim osamosvajanjem Josefa Šimčika, ki je umrl pod enim od teh tankov.
Takrat je Slovenija po besedah Janše preizkusila trdno vztrajanje na svojih stališčih in korake, ki so na meji med pogajanji in oboroženim bojem, kot so blokade vojašnic in odvzem infrastrukture. "To je bila dobra mokra vaja za junij in julij, ko se je vojna v polnem obsegu začela," je še povedal.
"Naj živi pesem kot univerzalni jezik človeštva, še posebej naj živi slovenska pesem in naj živi svobodna in demokratična Slovenija," je premier zaključil svoj govor pred koncertom Big Band Orkestra Slovenske vojske, ki ga je ob 30. obletnici Pekrskih dogodkov priredilo ministrstvo za obrambo.
Drugih govorov na prireditvi ni bilo, v maloštevilnem občinstvu pred Kadetnico pa so bili med drugim minister za obrambo Matej Tonin, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš, mariborski župan Saša Arsenovič ter nekaj poslancev DZ, mariborskih mestnih svetnikov in vabljenih Mariborčanov.
Pahor: Bilo bi zrelo in odgovorno, če bi se trudili in sodelovali tudi zdaj
Dopoldne so v Mariboru obeležili 30. obletnico Pekrskih dogodkov že z občinsko spominsko slovesnostjo pred Izobraževalnim centrom Pekre, kjer je bil slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor.
"Zdi se, da v današnjih, bistveno bolj naklonjenih domačih in mednarodnih razmerah ne čutimo potrebe po iskrenem dialogu, premoščanju razlik in oblikovanju skupnih ciljev. Gotovo nismo v taki stiski in tako usodnem razpotju kot tedaj. Kljub temu bi bilo zrelo in odgovorno, če bi se trudili sodelovati tudi zdaj," je povedal.
Izrazil je zaskrbljenost, da se v Sloveniji "preveč navajamo samo na nasprotovanje in celo na izključevanje". "Nestrpen govor o nasprotnikih je med lastnimi privrženci deležen večjega navdušenja kot poudarjanje svojih ciljev ali zamisli. Če se bomo glede tega še naprej lahkomiselno prepuščali takemu toku, se bomo znašli v položaju, ko bo lažje oblikovati politiko proti kot politiko za. To pa bo poglabljalo razlike med nami in vsakomur zelo oteževalo vodenje državnih zadev, ki so pomembne za varnost in blaginjo ljudi," je navedel.
Ocenjuje, da je čas pričakovanega izteka epidemije covida-19 in praznovanja okrogle obletnice ustanovitve države pravi trenutek za razmislek o tem. "Obstoječe politično obnašanje je težko dolgoročno vzdržno, vsekakor pa ni nikdar koristno za večino ljudi. Glede tega je pomembno razumeti, da volitve, predčasne ali redne, niso rešitev same po sebi, če bomo ostali pri enakih vzorcih obnašanja," je dodal.
Zbrane na slovesnosti sta nagovorila tudi mariborski župan Saša Arsenovič in županja Maribora v času pekrskih dogodkov Magdalena Tovornik. Ta je povedala, da je "pravi zmagovalec pekrskih dogodkov civilno prebivalstvo". "Vsi pravni, organizacijski in drugi temelji nove države so res nastajali v pristojnih republiških službah in parlamentu v Ljubljani. A tukaj, ob vznožju pohorskih gozdov, kjer je zemlja še vedno prepojena s krvjo številnih domoljubnih partizanov, ki so 50 let prej obležali pod streli nekega drugega okupatorja, so ljudje takoj prepoznali nevarnost in zmogli dovolj moči za upor proti JLA, ki je tisti dan, 23. maja, sklenila grobo ustaviti načrtovano pot do samostojne Slovenije," je dejala in med drugim izpostavila pomembno vlogo, ki so jo takrat odigrali mediji.
Po besedah Arsenoviča so pekrski dogodki dokaz, da "Mariborčani znamo stopiti skupaj, ko je to zgodovinsko potrebno in pomembno".
KOMENTARJI (191)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.