V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu, kjer je bilo sovjetsko vrhovno poveljstvo. Že 2. maja je v Berlinu na zgradbi reichstaga zavihrala sovjetska zastava. Tega ni več dočakal nacistični diktator Adolf Hitler, ki je 30. aprila storil samomor v bunkerju pod državno pisarno. V svoji politični oporoki je Hitler predal vodenje rajha admiralu Karlu Doenitzu. Ta si je prizadeval čimdlje zavlačevati z neizogibno kapitulacijo, da bi lahko kar največ Nemcev prebežalo z vzhoda, kjer je bilo območje Rdeče armade, na zahod k anglo-ameriških zavezniškim enotam. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna.
Vodilni avstrijski politiki so na današnji spominski slovesnosti ob 55. obletnici konca nacistične vladavine v dunajskem parlamentu obsodili avstrijsko vlogo v zločinih iz Hitlerjevega obdobja. Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer je pozval k brezpogojni obsodbi nacionalsocializma v vseh oblikah. ''Veliko število Avstrijcev je sodelovalo v zločinih in nečloveških ravnanjih nacističnega režima in tega nas je sram,'' je poudaril Fischer. Po podatkih Judovskega dokumentacijskega centra na Dunaju so Avstrijci odgovorni za smrt treh milijonov Judov. Šele v 80. letih so avstrijski vodilni politiki začeli priznavati, da Avstrija v času druge svetovne vojne ni bila žrtev, temveč tudi sokrivec za zločine nad Judi. Razprave o tem so se še povečale v zadnjih mesecih, po vstopu desničarskih svobodnjakov (FPÖ) v vlado.
