Ob 81. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj opozorila o razraščanju vojn in avtokracije

V nagovoru je Nataša Posel opisala razmere, v katerih so med drugo svetovno vojno živeli in delali interniranci taborišča ob gradnji predora Ljubelj. Izpostavila pa je tudi izjemno solidarnost, ki so jo pokazali domačini, ko so jim kljub tveganjem pomagali preživeti.

Današnja komemoracija je ne le spomin in poklon, temveč tudi opomin. "Čeprav je mednarodna skupnost po vojni kričala nikoli več, je danes človečnost ponovno na preizkušnji," je dejala Poselova. Ocenila je, da je število vojnih konfliktov v svetu največje po drugi svetovni vojni.

"Mednarodna skupnost še vedno zgolj opazuje, kako Izrael nadaljuje z genocidom v Gazi in etničnim čiščenjem na Zahodnem bregu. Znova tudi danes genocid in etnično čiščenje podpirajo institucije, zakoni, industrija, podpirajo jih vlade, sporazumi in pogodbe ter mnogi navadni ljudje. Zavračamo, da se je tej podpori pridružila tudi slovenska vlada," je izpostavila direktorica Amnesty International Slovenije.

Navedla je podatek, da je število avtokratskih ureditev v svetu prvič po 20 letih preseglo število demokratičnih držav. "Žal se je tudi Slovenija v zadnji mednarodni analizi znašla na seznamu držav, ki so v procesu slabitve demokracije in drsijo v avtokracijo," je dejala. Ob tem je navedla več primerov avtoritarnih praks.

"Kot so se domačini na tem mestu z dejanji solidarnosti upirali okupaciji in vojni, se moramo tudi mi vsi upreti avtoritarnim praksam," je poudarila. Pozvala je k zaščiti javnega dobra, svobode izražanja, neodvisnosti medijev, javnega zdravstva in šolstva ter enakosti za vse.

Brez spomina na zgodovinske dogodke težko prepoznamo, kaj se v družbi v danem trenutku resnično dogaja, je povedal tržiški župan Peter Miklič. Čeprav smo se iz časa pred več kot 80 leti veliko naučili, se žal spet z bojaznijo v srcu sprašujemo, ali se kaj takega lahko ponovi, je dejal. "Sprašujemo se, kaj se je zgodilo s svetom, z družbo, da je to ne le postalo možno, temveč se tudi dejansko dogaja," je vprašal.

"Zgodovina ni nevarna samo takrat, ko jo pozabimo, ampak tudi takrat, ko jo začnemo poenostavljati in se dejanja, ki so vredna obsodbe, skušajo umestiti v nekakšen moralni ali zgodovinski kontekst, ki se opravičuje na podlagi zgrešenih pravnih formulacij ali celo nekakšnih mitov in legend. Nato nepredstavljivo postane mogoče in žrtve postanejo spet le številke," je opozoril.

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman meni, da v svetu manjka dobrih ljudi, dobrih voditeljev. Skrbi ga, ker je v času lanske komemoracije po svetu divjalo okoli 55 vojn, danes pa jih je že krepko več kot 60. "Moramo spominjati na to, da so vojne zavržne, da so vojne trpljenje," je dejal.

Tržiški muzej je pred kratkim izdal slovenski prevod knjige avstrijskih zgodovinarjev Lise Rettl in Petra Pirkerja o zdravniku koncentracijskega taborišča na Ljubelju Sigbertu Ramsauerju s provokativnim naslovom Z veseljem sem bil zraven!. Gre za citat, ki nakazuje njegovo občutenje medvojnega dogajanja. Po vojni je bil kot vojni zločinec obsojen na dosmrtni zapor, a nato že leta 1954 izpuščen in rehabilitiran.

Kot je povedal direktor Tržiškega muzeja David Ahačič, je bila njegova medvojna zgodovina hitro pometena pod preprogo. Tako je lahko do visoke starosti opravljal zdravniško delo v Celovcu, njegovi someščani pa niso vedeli ali niso želeli vedeti o njegovi medvojni zgodovini.

"Ta življenjepis bralce sodobnega časa ne le spodbuja k spominjanju na to temno obdobje človeške zgodovine, ampak nas sili v razmišljanje o naši osebni odgovornosti danes – ali si tudi mi zatiskamo oči in obračamo pogled stran od krivic, nasilja in surovosti, ki se dogaja med nami," je pojasnil Ahačič.