Akcija je potekala v enem od prometno najbolj obremenjenih koncev tedna, ob nadaljevanju vročinskega vala, ko se številni domači in tuji turisti vračajo z dopustov, so sporočili iz AVP.

Podaljšan vikend, vročinski val, na cestah pa so že dopoldne začeli nastajati zastoji. Številni domači in tuji turisti se namreč vračajo domov po praznikih, končujejo se tudi poletne šolske počitnice v delu Švice, Nizozemske in Nemčije, na cestah pa promet dodatno ovirajo dela.
Agencija za varnost prometa (AVP) je zato ob 9. uri na počivališčih večjih bencinskih servisov ob avtocestah voznikom pričela deliti brezplačno vodo z napisom 'Ostani zbran, ko sedeš za volan' in izobraževalne letake 'Ustvari reševalni pas' v šestih jezikih. Na terenu so bili do 17. ure.
Agencija je voznike pozivala, naj ustvarijo reševalni pas takoj, ko se promet upočasni ali ustavi, naj vozijo naspani, trezni, brez alkohola in drog ter brez motilcev pozornosti, naj poskrbijo za hidracijo in na vsaki dve uri vožnje 15 minut odmora, naj vzdržujejo ustrezno varnostno razdaljo, naj uporabljajo varnostni pas, naj bodo pozorni pri prehitevanju kolesarjev, motoristov in voznikov e-skirojev ter pri tem vzdržujejo najmanj 1,5 metra bočne razdalje in naj uporabljajo klimatsko napravo v vozilu, saj pregreta notranjost zmanjša koncentracijo in poveča tveganje za nesreče.

Tragične prometne nesreče v zadnjih tednih so znova opomnile na pomen psihofizičnega stanja voznikov, osredotočenosti in defenzivne vožnje, ob tem pravijo na agenciji.
Kot pravi AVP, ki je v prejšnji akciji 12. julija razdelila približno 4000 plastenk vode in ozaveščevalnih letakov, so bili vozniki, sploh tujci, nad akcijo navdušeni in so z veseljem vzeli vodo.
Današnja akcija je potekala na počivališčih Ravbarkomanda, Šentilj, Voklo, Lopata, Starine, Hrušica, Lom, Murska Sobota in Obrežje.
"Cilj današnje akcije je ozaveščanje voznikov, kako pomembno je ustvariti reševalni pas – ta lahko reši življenja – in kako pomembna sta počitek ter psihofizična kondicija med samo vožnjo. Izkušnje zadnjih tednov kažejo, da so najpogostejši dejavniki tveganja za prometne nesreče še vedno vožnja pod vplivom alkohola, neprilagojena hitrost in neosredotočenost na promet," so v sporočilu navedli Jureta Smoliča iz AVP.
"V poletnih mesecih se vsako leto poveča število prometnih nesreč zaradi povečanega prometa, toplotne obremenitve ter številnih delovnih zapor in zastojev. Statistika letošnjega poletja je še posebej črna. Najpogostejši dejavniki tveganja ostajajo neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, vožnja pod vplivom alkohola in drog ter neosredotočenost (uporaba različnih motilcev pozornosti ali pa kot posledica utrujenosti in zaspanosti)," ob tem pravi Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa.
Številnim tragedijam pa bi se po njenih besedah lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil in uporabo zaščitne opreme, kot sta čelada in varnostni pas. "Nobena ura prihoda ne odtehta varnosti – cilj vsakega potovanja naj bo srečen in varen prihod na cilj," še poziva.
Na pot samo v ustrezni psihofizični kondiciji
Med najpomembnejšimi dejavniki, kjer lahko vsak od nas prispeva k večji prometni varnosti, je ustrezno psihofizično stanje za volanom. "Na pot se odpravite naspani, v dobri psihofizični kondiciji, med vožnjo bodite osredotočeni na dogajanje na cesti in pozabite na vse tako imenovane motilce vožnje – od uporabe mobilnega telefona do prehranjevanja. Samo osredotočen, spočit, ustrezno usposobljen in opremljen voznik bo zmogel aktivno spremljati promet ter pravočasno in ustrezno reagirati," poudarjajo na AVP.
Ocenjujejo namreč, da je utrujenost voznika vzrok za 15 do 20 odstotkov prometnih nesreč z najtežjimi posledicami, po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC celo za približno 25 odstotkov vseh prometnih nesreč na avtocestah. "Če spite manj kot pet ur na noč, se za kar 4,5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči. Na dolgih poteh si na vsaki dve uri privoščite vsaj 15 minut odmora, da se ustavite in razgibate. Če zaspanost narašča, pa se takoj ustavite na varnem mestu. Če potujete z drugimi vozniki, se za volanom izmenjujte. V poletni vročini poskrbite za ustrezno hidriranje. Pri sebi imejte vedno dovolj tekočine zase in za sopotnike, še posebej v primeru pričakovanih zastojev. Za volan sedite samo trezni, brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi," svetujejo.
Klima – ne samo udobje, ampak tudi varnost
Poletni meseci poleg gostejšega prometa prinašajo tudi večjo toplotno obremenitev, ki dokazano poveča tveganje za nesreče za 12 do 20 odstotkov. Zato na AVP izpostavljajo klimatsko napravo kot element aktivne varnosti, saj zagotavlja primerno temperaturo in udobje v vozilu, s tem pa neposredno vpliva tudi na varnost v prometu. Pregreta notranjost zmanjša koncentracijo, upočasni reakcijski čas in poslabša voznikovo presojo. Po podatkih ADAC se tveganje za nesrečo poveča za dva odstotka z vsako stopinjo nad 25 stopinjami Celzija v kabini. Že pri zunanji temperaturi 26 stopinj lahko v parkiranem avtomobilu, tudi v senci ali z delno odprtimi okni, temperatura v 30 minutah doseže 45. "Zato v vozilu, nikoli, niti za nekaj minut, ne puščajte zaprtih otrok ali živali, da ne pride do vročinskega udara," so jasni.
'Varnostni pas varuje vas, zato se vedno pripnite'
Varnostni pas je že desetletja sinonim varnosti v vozilu, zato je zaskrbljujoče, da kar polovica letos umrlih voznikov in potnikov v vozilih ni bila pripeta. Pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtne poškodbe pri čelnem trku za do 60 odstotkov na prednjih sedežih in do 44 odstotkov na zadnjih sedežih. "Zato se pravilno pripnite in brez izgovorov poskrbite za pripetost vseh potnikov na vsaki, tudi najkrajši poti. Otroke vedno ustrezno namestite v otroške sedeže, ki ustrezajo njihovi starosti in telesni višini."
Varnostna razdalja: dve sekundi za varen potek prometa
Neustrezna varnostna razdalja, ki se po podatkih AVP vedno uvršča med prvih pet najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč, je najpogostejša prav na avtocestah. Tam je zaradi visoke hitrosti še posebej pomembno, da voznik vzdržuje ustrezno varnostno razdaljo. Po pravilu dveh sekund bi morala na avtocesti, pri hitrosti 130 km/h, ta znašati vsaj 72 metrov oziroma še več z vsakim dodatnim dejavnikom tveganja, kot so na primer dež, megla, slaba vidljivost, utrujenost voznika, ... "Vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje vozniku omogoča pravočasno in ustrezno reakcijo, preprečuje nalete v primeru zastojev in delovnih zapor, hkrati pa na najbolj enostaven način prispeva k večji pretočnosti cest," navajajo na agenciji.
Skrb za ranljive udeležence – letos na udaru motoristi
"Posebno pozornost namenite šibkejšim udeležencem v prometu – pešcem, kolesarjem, voznikom e-skirojev, mopedistom in motoristom. Pri prehitevanju kolesarjev, voznikov e-skirojev, mopedistov in motoristov poskrbite za zadostno bočno razdaljo (vsaj 1,5 metra)," pravijo. Statistika sicer kaže, da so kar polovico vseh prometnih nesreč z udeležbo motoristov letos povzročili motoristi sami. Med hudo poškodovanimi motoristi je tudi veliko primerov tako imenovane samoudeležbe, ko motorist zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubi nadzor nad svojim motociklom in pade ali trči brez vpliva drugega udeleženca. Vozniki enoslednih vozil pogosto precenijo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnosti na cesti. Velika težava ostaja tudi vožnja pod vplivom alkohola. "Dva mopedista in en sopotnik na mopedu, ki so se letos smrtno ponesrečili, so bili brez zaščitne čelade." Zato motoriste in mopediste AVP poziva, naj uporabljajo predpisano zaščitno opremo, se osredotočijo na vožnjo, prilagodijo hitrost razmeram na cesti, upoštevajo cestnoprometne predpise ter ne vozijo pod vplivom alkohola in drog.
Ravnanje ob zastojih: reševalni pas rešuje življenja
V kolikor se zgodi prometna nesreča, pa takoj ko se začne promet upočasnjevati, na avtocestah in hitrih cestah ustvarite reševalni pas, da lahko intervencijska vozila čim prej pridejo do poškodovancev. "Vsaka minuta, sekunda lahko reši življenje," so jasni na AVP. Vozila na levem pasu se umaknejo skrajno levo, vozila na desnem pasu pa skrajno desno, tudi na odstavni pas, če je to mogoče. Po reševalnem pasu je dovoljeno voziti izključno vozilom, ki sodelujejo v intervenciji. V zastoju naj vozniki ostanejo v vozilu in se ne gibljejo po cestišču.

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.