Ob predsedniku gibanja Francetu Bučarju so se kot uvodni govorniki današnje akademije udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik parlamenta Borut Pahor ter ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Govornike je družila misel o umeščenosti slovenske identitete v evropski prostor.
Da sta deseta obletnica slovenskega panevropskega gibanja in slovenske države povezani, je v svojem nagovoru izpostavil predsednik države Kučan. Slovenija se je osamosvojila, da bi kot demokratična država enakopravno sodelovala v ustvarjanju združene Evrope. Panevropsko gibanje je po predsednikovih besedah pomembno prispevalo k prepoznavnosti in priznanju Slovenije, zato je desetletnica gibanja pomemben jubilej za slovensko državo in spada tudi v kontekst letošnjih slovesnosti ob deseti obletnici slovenske države.
V nagovoru se je predsednik dotaknil tudi širših evropskih vprašanj. Ob poudarku temeljne ideje panevropskega gibanja, da morajo biti vezno tkivo skupnega evropskega doma vseh Evropejcev skupne evropske vrednote, je opozoril, da je današnja Evropa v mnogih vidikih še vedno razdeljena. Širitveni proces Evropske unije pa bi moral biti prvenstveno prav proces preseganja teh notranjih delitev. Kajti Evropa, ki ni edino, temveč le eno od središč človeške civilizacije, bo samo tako z drugimi središči lahko aktivno sodelovala v dialogu o prihodnosti celotnega sveta, je menil predsednik Kučan.
Realno gledano, Slovenija druge alternative od Evropske unije nima. To je v svojem nagovoru izpostavil ljubljanski nadškof in metropolit Rode. Zaradi svoje relativne majhnosti bi se lahko ob boku večjih in gospodarsko močnejših držav lahko počutila šibkejšo. In tu je izrednega pomena panevropska ideja, ki v kontekstu združene Evrope utrjuje pomen spoštovanja identitete narodov, njihove kulture in narodnostnih manjšin. Gre za Evropo narodov, kjer ima vsak pravico do svojega prostora, svoje države in svoje kulture; in tu svoje mesto najde tudi Slovenija, je dejal ljubljanski nadškof.
V svojem nagovoru je predsednik gibanja Bučar povzel osrednjo panevropsko idejo - to je pojmovanje Evrope kot celote. Če hoče Evropa preživeti, lahko preživi le tako, da navzven nastopa enotno, znotraj pa zagotavlja preživetje identitet njenih narodov. In Evropska unija? Same institucije so za izvedbo ideje pomembne, nikakor pa je ne morajo nadomestiti. Ideja je temelj, institucije le sredstvo za njeno izvedbo. Evropska unija brez panevropske ideje bi bila le prazno sredstvo, je dejal predsednik slovenskega panevropskega gibanja Bučar.
