Med najhujšimi kršiteljicami človekovih pravic v zadnjih dveh desetletjih prevladujejo afriške države, kjer so v genocidih in državljanskih vojnah umrli milijoni nedolžnih ljudi. Na azijski celini so bili najbolj kruti v Kambodži, veliko kritik še vedno leti na Kitajsko. Brazilija in Rusija sta nečastno znani po katastrofalnih razmerah v prenapolnjenih zaporih.
Toda kršitelji niso samo v eksotičnem tretjem svetu in v državah v razvoju. Poročilo, ki ga vsako leto izda Amnesty International, pravi, da se posamične, toda še vedno zelo hude kršitve ne tako redko dogajajo tudi v pravno urejenih, demokratičnih in premožnih družbah. V Evropi načela Združenih narodov že tradicionalno najbolj zanemarjajo na Balkanu. Poleg vojn ob razpadu Jugoslavije in nazadnje na Kosovu varuhi človekovih pravic na stari celini kot najbolj problematično navajajo Turčijo. Nad kurdskim voditeljem Ocalanom, ki mu terorizem resda ni bil tuj, toda najmanj enako domači z nasiljem so tudi v turški vojski,še vedno visi smrtna obsodba, katere izvršitev poskuša spodbijati sodišče Sveta Evrope.
Slovenski Amnesty International kot najbolj neurejeno tovrstno vprašanje navaja neprijazno politiko države do tujcev in beguncev. Bosanski begunci z začasnim statusom se na primer ne smejo zaposliti za več kot osem ur na teden, kar jim onemogoča, da bi si ustvarili materialne pogoje za vrnitev domov, državna birokracija pa naj bi zavirala tudi ureditev državljanstva in stalnega bivališča. Amnesty International Slovenije je tako ob današnjem dnevu človekovih pravic poslal pismo predsedniku vlade Janezu Drnovšku, v katerem ga opozarja na vrzel med deklariranimi načeli in dejanskim izvajanjem politike glede človekovih pravic. V vednost so pismo poslali še zunanjemu ministru Borisu Frlecu in predsedniku države Milanu Kučanu.
