Ob dnevu delfinov možnost posvojitve slovenske velike pliskavke

Že 13. leto zapored bo v Piranu potekal dan delfinov, ki ga organizira društvo za zaščito morskih sesalcev Morigenos. Javnost želijo opozoriti na pomen teh živali za ohranjanje morskega okolja in njegove biotske raznovrstnosti. 

V okviru te prireditve se lahko odločite za posvojitev delfina, se udeležite lova na zaklad ali prisluhnete koncertu, ki se bo odvijal na Tartinijevem trgu. Če se odpravite do piranskega svetilnika, si lahko ogledate razstavo Delfini v slovenskem morju ter prikaz iskanja teh živali s kopnega. Slednje bo možno tudi na terasi pred cerkvijo sv. Jurija. 

V našem morju predvsem velika pliskavka

Društvo Morigenos, ki delfine v slovenskem morju preučuje že od leta 2002, je ugotovilo, da je slovensko morje skupaj z okoliškimi hrvaškimi in italijanskimi vodami pomemben življenjski prostor predvsem vrsti velika pliskavka (Tursiops truncatus). To je tudi edina stalna vrsta kitov in delfinov pri nas, saj druge vrste naše morje obiščejo redkeje. 

Z metodo fotoidentifikacije je društvo vzpostavilo katalog delfinov na območju Slovenije in okoliških voda. Katalog danes vključuje že več kot 150 delfinov, ki to območje uporabljajo za svoj življenjski prostor. Delfini slovensko morje uporabljajo za prehranjevanje, igro, počitek, pa tudi za razmnoževanje in vzgojo mladičev. Slovenske vode bolj ali manj redno uporablja okoli 70 do 100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički, so zapisali v društvu Morigenos. Ker državne meje za živali ne obstajajo, te delfine najdemo tudi v hrvaških in italijanskih vodah.

Identifikacija delfinov s pomočjo "naravnih" oznak

Identificirani delfini imajo tudi imena. Med njimi so na primer Aaron, Alenka, Amanita, Balaena, Dori, Moni, Neptun in mnogi drugi. 

Posamezne delfine lahko raziskovalci prepoznajo po naravnih oznakah, kot so zareze, praske in brazgotine na hrbtnih plavutih (pa tudi na drugih delih telesa). Hrbtna plavut delfinov je del telesa, na katerem je teh oznak največ. Obenem je tudi tisti del telesa, ki je vedno viden pri normalnem prihodu delfina na površino zaradi dihanja.

Te oznake so naravne, nastanejo pa predvsem pri medsebojnih interakcijah med delfini. Lahko jih povzročijo tudi drugi organizmi (npr. morski psi) ali bolezni, včasih pa celo neprijetna srečanja z ljudmi (npr. trčenja s plovili in srečanja z ladijskimi propelerji, zapletanja v ribiške mreže ...).