Svoja vrata bo danes odprla predsedniška palača v Ljubljani, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali protokolarne prostore urada predsednice RS Nataše Pirc Musar, na Trubarjevi domačiji na Rašici pa bodo potekali vodeni ogledi pod strokovnim vodstvom in se sklenili z večerno slavnostno prireditvijo.
Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Gledališču Park v Murski Soboti, na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Umetniški program so posvetili slovenskemu jeziku, knjigi in Trubarjevi dediščini.
Reformacijo kot versko, kulturno in družbenopolitično gibanje je 31. oktobra 1517 sprožilo 95 zahtev nemškega duhovnika Martina Luthra po reformi Cerkve, kar je privedlo do novih, protestantskih cerkvenih skupnosti in prevajanja svetopisemskega izročila v ljudske jezike, s tem pa do razmaha številnih evropskih jezikov. Poleg Trubarja sta k postavljanju temeljev slovenskega knjižnega jezika med drugim pripomogla tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič.
Pirc Musarjeva pozvala k spoštovanju slovenskega jezika in kulture
Predsednica republike je v poslanici ob današnjem dnevu reformacije poudarila pomen slovenskih protestantov. Spomnila je na posameznike, ki so v 16. stoletju s svojim delovanjem na verskem področju odločilno zaznamovali tudi razvoj slovenskega jezika in kulture. Posebej je izpostavila Jurija Dalmatina, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo.
Kot je poudarila, je njegov prevod z jezikovnim bogastvom pustil trajen pečat v slovenski kulturni dediščini. Dalmatinova Biblija je skupaj z Bohoričevo slovnico po predsedničinih besedah tlakovala pot slovenskemu knjižnemu jeziku in prihodnjim rodovom zapustila dragoceno sporočilo o moči, lepoti in izrazni bogatosti slovenščine.
Delo slovenskih protestantov je tako pomembno prispevalo k oblikovanju slovenskega jezika, ki narod povezuje in določa. Prav jezik je Slovencem omogočil, da so skozi burna stoletja evropske zgodovine obstali kot narod z lastno identiteto, kulturo in izročilom, je še poudarila Pirc Musarjeva.
Ob prazniku je državljanom čestitala in izrazila željo, da bi jih dan reformacije navdihoval k spoštovanju in ohranjanju skupne dediščine. "Naj nas ta praznik navdihuje, da bomo svoj jezik, kulturo in skupno dediščino spoštovali, negovali in ohranjali tudi za prihodnje rodove," je sklenila.
Janša: Reformacija je prižgala plamen, ki gori še danes
"V času, ko Slovenija še ni obstajala kot država, je slovenska beseda že povezovala ljudi v skupnost, ki je skozi stoletja kljubovala tujim oblastem in poskusom potujčevanja ter ohranila svojo identiteto, svoj jezik in svojo neomajno zavest o lastni samobitnosti," pa je v svoji poslanici uvodoma zapisal premier Janez Janša.
Spomnil je, da smo najprej dobili slovensko knjigo, stoletja pozneje pa še svojo državo. Reformacija je bila po njegovih besedah eden prvih večjih korakov na poti hrepenenja po svobodi, osamosvojitev pa izpolnitev sanj.
Z deli Trubarja, Dalmatina, Bohoriča in drugih reformatorjev so bili položeni temelji narodne zavesti, ki je stoletja pozneje dozorela v odločitvi za samostojno Slovenijo, je dodal Janša.
"Slovenski narod je stal in obstal. Skozi stoletja ohranjal svojo besedo, svojo kulturo in svojo zavest ter stopil na oder zgodovine kot suveren gospodar svoje usode. Iz jezika, ki so ga naši predniki zapisali v prvih slovenskih knjigah, je zrasla narodna zavest, iz nje neomajna volja do svobode, iz te volje pa lastna država in uresničitev sanj generacij, ki so verjele v Slovenijo, še preden je obstajala kot država. Reformacija je prižgala plamen, ki skozi stoletja ni ugasnil in gori še danes," je še zapisal.





















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.