Poslanke in poslanci so na slavnostni seji počastili trinajsto obletnico plebiscita, na katerem so se volivke in volivci odločili za samostojno slovensko državo.
Slavnostni govornik, podpredsednik državnega zbora Valentin Pohorec (DeSUS), je orisal pomen plebiscitarne odločitve in se dotaknil bližnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, kjer moramo ohraniti svojo identiteto. Poudaril je tudi, da je treba v prihodnjem obdobju energijo usmeriti v tiste projekte, ki bodo državi prinesli ugled in blaginjo, državljanom pa kakovostno in zadovoljno življenje. Izkoristiti je treba čas ugodnih priložnosti ter pri tem ohraniti pravo mero samostojnosti in ponosa, je v svojem nagovoru še dejal Pohorec.
Pohorec je v nagovoru izpostavil tudi odgovornost, ki jo bo sprejela Slovenija kot članica širše skupnosti in izzive, ki jih ta prinaša. Ob tem pa je poudaril, da se je treba zavedati tudi svojih korenin, saj bo le tako mogoče brezskrbno zreti v prihodnje rodove Slovenk in Slovencev, ponosnih in samozavestnih državljanov, ki jih bo svet sprejemal in spoštoval. To bo mogoče doseči s pravičnostjo, izobraževanjem, poštenostjo in domoljubjem, trdni temelji tega pa so po Pohorčevih besedah zgledi in vzori. Prav tako je izpostavil tudi pomen narave, kulture in zgodovine območja, na katerem živimo. Ohraniti je treba svojevrstnost in samobitnost, ceniti svoje uspehe ter sprejemati druščino raznolikosti in ji dodati bogastvo svojih posebnosti.
Slavnostnega zasedanja državnega zbora so se poleg poslank in poslancev med drugimi udeležili tudi predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik vlade Anton Rop, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič in ministrski zbor. Ob tej priložnosti je sicer državni zbor v preddverju balkona velike dvorane pripravil tudi razstavo desetih likovnih del, ki jih je državni zbor v zadnjih letih odkupil za svojo zbirko likovnih del.
Premier Rop: Najbolj ljudski vseh slovenskih praznikov
V Cankarjevem domu je potekala osrednja državna slovesnost, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil predsednik vlade Anton Rop. V svojem govoru je dan samostojnosti označil kot največji slovenski praznik poleg dneva državnosti, kot najbolj ljudski praznik, saj spominja na dan, ko je velika večina ljudi prostovoljno, demokratično in zrelo izrazila voljo za samostojno državo. Pot do samostojnosti ni bila preprosta, se je strinjal Rop, a Slovenija jo je zmogla zato, ker se je znala skupna želja izraziti demokratično, brez nestrpnosti in ozkosti, kar je spoštovala tudi mednarodna skupnost in Slovenijo v procesu osamosvajanja podpirala. "Naša hotenja so prepoznale ključne evropske države, naši partnerji in prijatelji v svetu," je izpostavil Rop.
Slovenija je po premierovem prepričanju do danes naredila "zrelostni izpit". V teh letih je bil zgrajen nov gospodarski sistem, temelječ na tržnem gospodarstvu, socialna varnost in izobraževalni sistem. Spomnil je nekatere spremembe, na kmetijsko, pokojninsko in socialno reformo, spremembo odnosa do varstva okolja in urejanja prostora v državi. "Tisti, ki smo pri tem sodelovali, seveda mislimo, da vedno na bolje. Kritike javnosti pa nam dajejo vedeti, da namen včasih ni bil v celoti dosežen, da bi se dalo mnoge stvari še izboljšati, prilagoditi in dopolniti, da bi ljudje čim bolje živeli."
Drnovšek podelil srebrne in častne znake svobode
Predsednik republike Janez Drnovšek je na današnji slovesnosti vročil srebrne in častne znake svobode Republike Slovenije. Srebrni častni znak svobode sta prejela Planinsko društvo Kamnik in Rudarska godba Hrastnik, s častnim znakom svobode pa je predsednik republike odlikoval Jožeta Arzenška, Rada Jenka, Štefana Maurija, Milenka Rosiča, Petra Svetika, Lojzeta Motoreja ter predstavnike Delavske godbe Trbovlje, Pevskega društva Lira in Pokrajinskega arhiva Maribor, je zapisano na spletnih straneh urada predsednika republike.
Po vročitvi odlikovanj je Drnovšek izrazil zadovoljstvo, da odlikovanja podeljuje posameznikom, godbenikom ter predstavnikom društev in institucij, "ki so s svojim predanim delom vsak na svojem področju veliko prispevali družbi." Vsak od nagrajencev naj bi na svoj način zaznamoval družbo in dal zgled ostalim, je menil predsednik. Izrazil pa je tudi željo, da bi odlikovanja predstavljala spodbudo tudi drugim.
13. obletnica samostojnosti
Pred natanko 13 leti je 95 odstotkov volivcev podprlo idejo o samostojni Sloveniji. Izidi so bili uradno razglašeni 26. decembra, zato je ta dan tudi uradno proglašen za državni praznik, dan samostojnosti.
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost, začel pa se je boj za njeno osamosvojitev. Dan državnosti, 25. junij, je največji slovenski državni praznik.
Slovenija ima svojo ustavo že 12 let
Na podlagi odločitve ustavnega sodišča iz leta 1997 na današnji dan praznujemo dan ustavnosti. Na ta datum leta 1991 je namreč republiška skupščina sprejela novo slovensko ustavo kot prvi temeljni pravni akt samostojne države. S tem dokumentom so uzakonili spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načela pravne in socialne države, parlamentarno obliko državne oblasti ter delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
