Ob klicu 'na pomoč' pozabijo na praznike in odhitijo v nevarnost

V Sloveniji gorski reševalci predstavljajo ključno mrežo pomoči v gorah, ki pa daluje na prostovoljni bazi. Njihov odzivj e ntakojšen in nesebičen, saj so pripravljeni prekiniti družinske obveznosti, kot so rojstni dnevi ali božične večerje, da bi reševali življenja. Reševanja medtem pogosto potekajo v ekstremnih razmerah, tudi v hudem mrazu, sneženju, močnem vetru itd.

Lani so v gorah posredovali kar 660-krat, letos, čeprav smo šele na začetku leta, pa že 20-krat. Ali letošnje številke že presegajo lanske, kakšne so najpogostejše napake planincev, zaradi katerih ostanejo ujeti v gorah, in o nevarnostih, ki jih reševanje predstavlja tudi samim reševalcem, smo v oddaji SVET vprašali podpredsednika Gorske reševalne zveze Slovenija Klemna Belharja, ki že več kot 20 let opravlja zahtevno nalogo reševanja ljudi v gorah.

"Število reševanj skozi leta narašča. Menim, da se bo ta trend v prihodnje še nadaljeval," je dejal ter dodal, da so razlogi za to večplastni. Med glavnimi dejavniki je izpostavil vse večji obisk gora in razvoj gorskega turizma, kar v višave pritegne tako domače kot tuje obiskovalce.

Po besedah Belharja sicer njihova reševanja niso povezana predvsem s tujci. Ti predstavljajo približno polovico vseh reševanj, istočasno pa so tudi slovenski planinci vse pogostejši, kar po besedah gorskega reševalca terja nenehno pripravljenost reševalne službe.

Slovenske gore niso privlačne le poleti, temveč tudi v zimskem času. Vendar pa zimsko gorništvo predstavlja tudi bistveno večje izzive, saj je precej bolj zahtevno in kompleksno. Pristop do tega mora biti postopen, posameznik pa se mora seznaniti s specifikami zimskega okolja in pridobiti potrebna znanja.

Slednje vključuje tako poznavanje lastnih omejitev, pripravo na vse scenarije kot tudi upoštevanje zimskih razmer. "Opremo moramo tudi znati uporabljati," je dejal. V oddaji je podrobneje predstavil tudi lavinski trojček - lavinsko žolno, lavinsko sondo in lopato, ki so ključne za preživetje ob snežnem plazu.

In kako vsako reševanje vpliva na gorske reševalce, ki so ob takšnih posredovanjih v nevarnosti tudi sami? Belhar je povedal, da se nevarnosti zavedajo in da redno trenirajo, da bi zmanjšali tveganje.

Ma srečo v zadnjem času ni bilo resnejših poškodb ali usodnih posredovanj za reševalce, vendar pa Belhar izpostavlja statistiko, ki "nas verjetno lovi". "Obiskovalci gora se morajo zavedati, da obstajajo situacije, ko je reševanje prenevarno za reševalce in se lahko zato tudi prekine," je dejal. Slednje velja zlasti v zimskem časi, v primeru plazov in hujših neviht.

Sicer je odličitev za prekintiev reševalne akcije po njegovih besedah zadnja možnost, ki jo izberejo: "Včasih tvegamo celo preveč, da bi nekoga rešili."