Pogačar upa, da zaradi epidemioloških omejitev kulturni praznik ne bo izgubil pomena. Prepričan je, da je ta čas odlična priložnost za opozorilo o stanju kulture v luči novega koronavirusa v smislu zagotavljanja pogojev za delo vsem delavcem v kulturi in ustanovam. "Nenazadnje pa naj bo pridevnik kulturni na ta dan tudi opomnik na kulturo dialoga na vseh nivojih življenja in odločanja," je pozval.
Opaža namreč, da raven kulture dialoga v zadnjem času zelo pada. "Predvsem se znižuje nivo komunikacije v političnem dialogu in na družabnih omrežjih, kjer ljudje v imenu nekih pravic ali poti za doseganje svojih interesov vedno pogosteje uporabljajo sovražne in žaljive besede," je opozoril Pogačar.
Zato je na vse v državi naslovil pobudo, da bi bila rdeča nit letošnjega praznika kultura dialoga. "Če se bomo o tem pogovarjali, potem obstaja kanček upanja, da bi bil Prešeren tudi danes ponosen na nas, da se nas ne bi sramoval, in da bomo to raven komunikacije in odnosa vendarle dvignili," je poudaril Pogačar.
Ob tem je dodal, da morajo biti nosilci javnih funkcij in oblasti zgled državljanom. Zato je bil vesel odziva ne le skupnosti občin, ki je to pobudo posredovala vsem občinam, temveč tudi kabineta predsednika vlade in urada predsednika države, kjer so njegovo pobudo podprli ter se zaobljubili, da se bodo zavzemali za strpen in spoštljiv dialog.
Kot je ocenil Pogačar, je prav današnji praznik lahko priložnost, da vsak pri sebi sprejme odločitev, da bo spoštoval kulturo dialoga in dvignil raven domoljubja ter odnosa do kulture v najširšem pomenu te besede. Poleg tega je prepričan, da lahko vsak, ki mu kultura, Prešeren in zavedanje korenin slovenstva kaj pomenijo, obeleži današnji praznik, četudi bolj na intimen način brez množičnega praznovanja in prireditev.
Epidemija je letos namreč močno posegla v tradicionalno obeleževanje praznika. Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je v sodelovanju z občino in ministrstvom za kulturo pripravil virtualen pohod Po poti kulturne dediščine Žirovnica.
Vrba ima običajno na kulturni praznik več kot 5000 obiskovalcev, veliko pa se jih odpravi tudi po poti kulturne dediščine, lani celo rekordnih, več kot 2000 pohodnikov. Letos je prav virtualni pohod morda priložnost, da se ga udeležijo tudi tisti, ki se ga običajno ne morejo. Prek spletne strani ali Facebook profila Visit Žirovnica se lahko teoretično na pot odpravi vsak Slovenec.
Tudi tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga pred njegovim spomenikom na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, je potekal le v neposrednem radijskem prenosu.
Gledališča so predvajala različne predstave, različne programe v digitalni različici so pripravili tudi muzeji, galerije in knjižnice po državi. Veliko galerij in muzejev ob upoštevanju ukrepov vabi na razstave v živo.
Tudi vsakoletna državna proslava na predvečer praznika je letošnje Prešernove nagrajence počastila le v televizijskem posnetku na nacionalni televiziji.
Prešernovi nagradi sta prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, nagrade Prešernovega sklada pa Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek in gledališki režiser Tomi Janežič za dosežke v zadnjih treh letih, Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Aleksander Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Tem Čatež.
Ena najbolj prepoznavnih slovenskih prireditev ob kulturnem prazniku je Prešernov smenj v Kranju, ki vsako leto privabi okoli 20.000 obiskovalcev. Letos so bile Zavod za turizem in kulturo Kranj ter druge sodelujoče kranjske kulturne ustanove zaradi epidemiološke situacije glavnino dogajanja ob prazniku prisiljene preseliti na splet, medtem ko so se po Kranju in njegovih odprtih kulturnih hramih glede na prepoved prehajanja občinskih meja lahko sprehodili le Kranjčani.
Vloga kulture danes
"Narodna kultura je skozi zgodovino ohranjala slovensko bit in krepila nacionalno zavest, ki je svojo uresničitev dosegla skozi slovensko osamosvojitev. Kultura je zato eden ključnih temeljev slovenske nacije in samostojne slovenske države. Zavedanje njenega pomena se odraža tudi v tem, da je kulturni praznik slovenski državni praznik in dela prost dan," ob prazniku pravi premier Janez Janša.
Zato vlada kulturo v teh težkih časih podpira, pravi. "Vlada je zato v protikoronskih paketih doslej namenila 36,4 milijonov evrov pomoči kulturnim ustvarjalcem, društvom, ustanovam in zavodom s področja kulture. Vse v želji, da bi različne dejavnosti na področju kulture to težko obdobje preživele s čim manj posledic. Slovenija je po odzivnosti kot obsegu pomoči zaradi epidemije najbolj prizadetim dejavnostim, skupinam in posameznikom lahko vzor drugim državam. Za leto 2021 so se glede na leto 2020 povečala tudi sredstva proračuna ministrstva za kulturo za 48,5 milijonov evrov in v skupni višini tako znašajo 238 milijonov evrov."
"Epidemija je tudi na področju kulture odprla nekatera pomembna vprašanja. Morda je zdaj pravi čas, da kultura nastavi ogledalo tudi sebi. Slovenija bo v drugi polovici letošnjega leta drugič predsedovala Svetu Evropske unije. To bo priložnost za slovensko kulturo in njeno prepoznavnost. Verjamem, da bo s svojo ustvarjalno energijo in svežino potrdila vpetost Slovenije v evropski kulturni prostor," še pravi premier.
"Letošnji Prešernov dan ne bo nič kaj prešeren. Ne le zaradi korone, ki nam je odnesla druženje in številne kulturne prireditve, temveč (in mogoče celo bolj) zaradi stanja slovenske kulture na sploh," tako pa predsednica SD Tanja Fajon.
Vložitev interpelacije zoper ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija je že sama po sebi dovolj zgovoren dokaz, da je s tem stanjem nekaj hudo narobe, vsebina interpelacije pa kaže, da je nekaj hudo narobe tudi z ministrom in njegovo (osebno) kulturo, pravi.
"V razdeljeni javnosti, kakršna je v teh časih slovenska, ob naraščanju nestrpnosti, sovražnega govora in v času pandemije, ko bi kultura kot najvišji izraz inteligence in razvitosti družbe lahko bila izjemen povezovalni člen, bi od ministra pričakovali, da se bo postavil na kulturne okope in se javno in z vsemi močmi boril za kulturni sektor. Pa smo priča ravno nasprotnemu. Minister Simoniti kot da ne ve, kaj je kultura in kateri je njegov resor. Izključevanje dialoga z drugače mislečimi, represija in kaznovalna politika, zakonsko sporne poteze, ob tem pa še aroganca, ki se je niti ne trudi skrivati – vse to je samo po sebi nekulturno. In seveda daleč od ciljev, ki bi jim moral kot minister slediti," je še ocenila.
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je ob slovenskem kulturnem prazniku opomnil, da kultura in umetnost "nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije". Kot je zapisal v poslanici, ima vsak izmed nas možnost in priložnost, da podpre kulturne ustvarjalce.
Pahor o kulturi dialoga, Lainšček o bikcu Ferdinandu
Predsednik republike Borut Pahor je v svoji palači po tradiciji sprejel letošnje dobitnike Prešernovih nagrad. V svojem nagovoru je poudaril kulturo dialoga in ob trenutni zdravstveni krizi pozval, da z besedo pazimo drug na drugega.
Kultura dialoga je po Pahorjevem mnenju odvisna od nas samih, vsak dan pa jo lahko ali plemenitimo ali siromašimo. Danes namreč opaža vse več nepazljivega in neprijaznega govora, od javnega dialoga pa je odvisno naše razpoloženje. "Če je surov, nestrpen, neljubezniv ali celo sovražen, splošno razpoloženje zastruplja. Če pa so stališča, najsi bodo še tako drugačna, izrečena ali zapisana na dostojen, dostojanstven, zrel in odgovoren način, se v taki polemiki počutimo spoštovane in sprejete," je dejal predsednik. Ta "nepogrešljiva vljudnost" nas po njegovem mnenju varuje pred besednim in tudi fizičnim nasiljem.
Pahor je sicer prepričan, da se mora kulture dialoga zavedati zlasti politika, ki "zaradi moči in javnosti določa govorni vzorec in na ta način tudi splošno razpoloženje". "Politična oblast mora s komuniciranjem poskrbeti za transparentnost, mediji kot vzvod javnosti pa za kritično obravnavo. Vse to seveda ne more biti vedno urejeno s predpisi, temveč prav s kulturo dialoga. Gre za vzajemnost pravic in odgovornosti v neki splošni skrbi za demokratično presojo in končno odločanje ljudi," je dejal v svojem nagovoru.
K temu, da z besedo pazimo drug na drugega, je pozval zlasti v trenutni zdravstveni krizi, ki po njegovih besedah zahteva še večjo pazljivost do dostojanstva slehernega posameznika. "Če bodo prevladovali tudi v javni besedi solidarnost, strpnost, medsebojno spoštovanje in razumevanje, bomo krizo premagali hitreje in lažje," je prepričan Pahor, ki te vrednote prepoznava tudi v Francetu Prešernu in slovenski himni.
Pisatelj Feri Lainšček pa se je v imenu nagrajencev izrekel za sobivanje. Poudaril je, da smo se predvsem po zaslugi kulture in skupnega jezika oblikovali in obstali kot narod ter jo zato pred 30 leti ob osamosvajanju vgradili v temelje naše državnosti. "Tako je bilo, ker preprosto ni moglo biti drugače, in tega se nekako nikoli ne bo dalo spremeniti," je povedal.
Kot prejemnik nagrade je v preteklih dneh izpostavljal zavzemanje za temeljne civilizacijske vrednote, obenem pa dodajal, da v nesmiselnem spopadu vsi proti vsem, ki smo mu priča danes, noče sodelovati. Novinarjem je tudi dejal, da se "že nekaj časa raje kot bikec Ferdinand sprehaja po svojih ravnicah in voha jutra, ki so zmeraj mlada".
Pri tem je imel v mislih španskega bikca iz animiranega filma, ki se ni želel bojevati v areni, ampak je najraje sedel pod drevesom in vohal cvetlice. "Žrtvovanje bika na simbolni ravni lahko predstavlja željo po ubijanju strastnega in primitivnega v sebi. Bikec v tej zgodbi verjetno tega več ne predstavlja, ker se je spremenil v svoje nasprotje," je ponazoril Lainšček. Na lastno vprašanje, pred kom torej zdaj stojijo matadorji, pa je odgovoril, da ne verjame, da bi želel kdo ubiti pesnika v sebi oziroma tistega, kar je pesniškega v skupnosti ali narodu.
KOMENTARJI (1219)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.