Ob padcu pokojninske reforme bi stroški presegli 300 mio evrov

Minister za delo Ivan Svetlik je po današnjem delovnem posvetu vlade povedal, da bi neposredni stroški ob padcu pokojninske reforme po izračunih presegali 300 milijonov evrov. Država bo tako morala, če noče povsem žrtvovati razvoja, varčevati tam, kjer troši, to so predvsem plače javnih uslužbencev, pokojnine in socialni transferji.

Zakon, ki bo interveniral na področju porabe javnih sredstev ob morebitnem padcu pokojninske reforme, ministrstvo za finance še pripravlja. Naredili so izračune in ocene, sedaj pa bodo morali podati predloge, na katerih postavkah ter kako varčevati, je povedal minister.

Ob vprašanju, ali bo šlo za zamrznitve ali za nižanje plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev, odgovarja, da je to še vprašanje rešitev. V primeru padca pokojninske reforme bodo po njegovih besedah zamrznitve premalo.

Izračuni glede neposrednih stroškov, ki sledijo padcu pokojninske reforme in jih bo treba z varčevanji nadomestiti, gredo po Svetlikovih besedah od 300 milijonov evrov navzgor. Drugi parametri, ki vplivajo na proračun, lahko vplivajo še na dodatno varčevanje.

Zakon, ki bo interveniral ob morebitnem padcu pokojninske reforme in je še v nastajanju, bi sicer sprejeli ob sprejemanju rebalansa proračuna za prihodnje leto, je še pojasnil Svetlik.

Na današnjem posvetu so sicer ministri in premier Borut Pahor govorili o izvajanju politike, ki so jo začrtali s proračunom za leto 2011 in je dogovorjena tudi s socialnimi partnerji, je povedala generalna sekretarka vlade Helena Kamnar.

Minister za zdravje Dorijan Marušič je pred vladnim poslopjem povedal, da se interventni ukrepi v sklopu razpoložljivega kadra vežejo tudi na zdravstveni resor. Poudaril je, da je v zdravstvu večina sredstev zbranih preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, to pa bo "posebna zgodba".

Premier Borut Pahor, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, minister za finance Franc Križanič in minister za razvoj Mitja Gaspari pa izjav po posvetu niso dajali.

Potočnik: Potrebujemo močno vlado

''Občutek imam, da se ne zavedamo prav dobro, kako pomembne odločitve so pred nami in kako resne so lahko njihove posledice. In pri tem nimam v mislih samo pokojninske reforme, ki je sicer zelo pomembna, ampak celo kopico drugih nujnih strukturnih reform, ki bi Slovenijo spremenile v privlačno, konkurenčno, odprto, na znanju temelječe gospodarstvo,'' se je na nekatera aktualna politična vprašanja odzval evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Kot je dejal, podpira prizadevanja vlade v smeri strukturnih reform. Strinja se, da bi se Slovenija morala osredotočiti na naslednja vprašanja: zmanjšanje strukturnega javno finančnega primanjkljaja, predvsem s pokojninsko reformo; povečanje prožnosti razdrobljenega trga dela in uskladitev plač s produktivnostjo dela; povečanje konkurence v storitvenem sektorju in izboljšanje poslovnega okolja; spodbujanje inovacij in povečanje investicij v znanost in raziskave; ter preusmeritev investicij namenjenih razvoju človeškega kapitala, predvsem v sektorju terciarnega izobraževanja, v tiste z višjo dodano vrednostjo. ''Prave pripravljenosti v političnih krogih za skupen spopad s temi izzivi ni, ali pa je vsaj meni ni dano opaziti,'' je še dodal.

Potočnik namreč meni, da Slovenija potrebuje močno in operativno vlado, vlado, ki bo sposobna izpeljati nekatere nujne strukturne reforme, in sistem, ki bo to omogočal. ''Strinjam se s tistimi, ki menijo, da je treba narediti vse, da presežemo globoke notranje delitve in okrepiti pravno državo. Soglašam tudi s pozivom po odpravi zablod tranzicije,'' je še zapisal.